Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred kratkim objavljena mednarodna študija razvoja možganov in drugih razvojnih potencialov pri otrocih, ki odraščajo v romunskih sirotišnicah, je pokazala, da socialna depriviligiranost resno in dolgoročno vpliva na razvoj otrok iz socialnega roba. Morda se zdi absurdno primerjati tiste razmere s temi, v katerih živijo nekateri otroci na skrajnem socialnem robu pri nas, vendar pediatrinja dr. Tina Bregant pravi, da bi morali biti veliko bolj pozorni na to, kakšne dolgoročne posledice prinaša dejstvo, da otroci živijo v nenehnem stresu, v družinah, paraliziranih od strahu pred izgubo doma in ob neprimerni prehrani.
Socialna deprivilegiranost je diagnoza, ki so jo nazadnje postavljali po drugi svetovni vojni. Zdaj jo spet!
Na začetku leta so v ugledni ameriški znanstveni publikaciji JAMA objavili rezultate vrsto let trajajoče študije – pokazala je, da so otroci, ki so življenje preživeli v romunskih sirotišnicah, imeli ne le psihične, ampak merljive in nepopravljive fizične posledice tudi za razvoj možganov. Čeprav se zdi, da je nemogoča primerjava razmer v tako skrajnem prostoru odraščanja, kot so romunske sirotišnice, z razmerami, v katerih pri nas odraščajo otroci iz zelo revnih družin, so dejstva drugačna.
“Pomanjkanje v sedanjosti bo tudi pri nas izdajalo visoke račune v prihodnosti,” je prepričana dr. Tina Bregant, pediatrinja z doktoratom iz nevroznanosti z Univerzitetnega rehabilitacijskega Inštituta Republike Slovenije – Soča v Ljubljani, ki je v času študija razmere v romunski sirotišnici tudi osebno spoznala.
Povsem dokazljivo je, da take razmere vplivajo na sposobnosti otroka za govor, komunikacijo, splošno kognicijo in vzdrževanje pozornosti. To pa so v današnjem šolskem sistemu izjemno pomembne funkcije, brez katerih je težko biti uspešen.
Si kot družba lahko privoščimo, da toliko otrok ne bo moglo razviti sposobnosti, ki so jih sicer prinesli s seboj na svet, samo zato, ker zdaj živijo na robu? Kakšna je njihova prihodnost, če vemo, da številne od teh razvojnih težav prinašajo nepopravljive posledice?
Med drugim dr. Bregantova opozarja še, da bi morali biti veliko bolj pozorni na to, kakšne dolgoročne posledice prinaša dejstvo, da otroci živijo v nenehnem stresu, v družinah, paraliziranih od strahu pred izgubo doma, in ob neprimerni prehrani.
Na Valu 202 v sodelovanju s projektom Botrstvo že več kot tri leta opozarjamo na posledice, ki jih socialna odrinjenost in finančne stiske prinašajo otrokom, živečim pod pragom revščine. Več kot 4.200 otrok že ima botre, ki otrokom pomagajo z redno mesečno donacijo. Čeprav ni mogoče pomagati vsem, lahko komu med njimi res olajšamo življenje. Zgodbe otrok so objavljene na naši spletni strani, mi pa še posebej opozarjamo na zadnjo, Galovo zgodbo. Njegova mamica, ki se je bojevala z zelo razširjeno obliko raka in boj izgubila, si je kot samohranilka zelo želela svojemu sedemletnemu fantku zagotoviti prihodnost, ko nje ne bo več.
535 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Pred kratkim objavljena mednarodna študija razvoja možganov in drugih razvojnih potencialov pri otrocih, ki odraščajo v romunskih sirotišnicah, je pokazala, da socialna depriviligiranost resno in dolgoročno vpliva na razvoj otrok iz socialnega roba. Morda se zdi absurdno primerjati tiste razmere s temi, v katerih živijo nekateri otroci na skrajnem socialnem robu pri nas, vendar pediatrinja dr. Tina Bregant pravi, da bi morali biti veliko bolj pozorni na to, kakšne dolgoročne posledice prinaša dejstvo, da otroci živijo v nenehnem stresu, v družinah, paraliziranih od strahu pred izgubo doma in ob neprimerni prehrani.
Socialna deprivilegiranost je diagnoza, ki so jo nazadnje postavljali po drugi svetovni vojni. Zdaj jo spet!
Na začetku leta so v ugledni ameriški znanstveni publikaciji JAMA objavili rezultate vrsto let trajajoče študije – pokazala je, da so otroci, ki so življenje preživeli v romunskih sirotišnicah, imeli ne le psihične, ampak merljive in nepopravljive fizične posledice tudi za razvoj možganov. Čeprav se zdi, da je nemogoča primerjava razmer v tako skrajnem prostoru odraščanja, kot so romunske sirotišnice, z razmerami, v katerih pri nas odraščajo otroci iz zelo revnih družin, so dejstva drugačna.
“Pomanjkanje v sedanjosti bo tudi pri nas izdajalo visoke račune v prihodnosti,” je prepričana dr. Tina Bregant, pediatrinja z doktoratom iz nevroznanosti z Univerzitetnega rehabilitacijskega Inštituta Republike Slovenije – Soča v Ljubljani, ki je v času študija razmere v romunski sirotišnici tudi osebno spoznala.
Povsem dokazljivo je, da take razmere vplivajo na sposobnosti otroka za govor, komunikacijo, splošno kognicijo in vzdrževanje pozornosti. To pa so v današnjem šolskem sistemu izjemno pomembne funkcije, brez katerih je težko biti uspešen.
Si kot družba lahko privoščimo, da toliko otrok ne bo moglo razviti sposobnosti, ki so jih sicer prinesli s seboj na svet, samo zato, ker zdaj živijo na robu? Kakšna je njihova prihodnost, če vemo, da številne od teh razvojnih težav prinašajo nepopravljive posledice?
Med drugim dr. Bregantova opozarja še, da bi morali biti veliko bolj pozorni na to, kakšne dolgoročne posledice prinaša dejstvo, da otroci živijo v nenehnem stresu, v družinah, paraliziranih od strahu pred izgubo doma, in ob neprimerni prehrani.
Na Valu 202 v sodelovanju s projektom Botrstvo že več kot tri leta opozarjamo na posledice, ki jih socialna odrinjenost in finančne stiske prinašajo otrokom, živečim pod pragom revščine. Več kot 4.200 otrok že ima botre, ki otrokom pomagajo z redno mesečno donacijo. Čeprav ni mogoče pomagati vsem, lahko komu med njimi res olajšamo življenje. Zgodbe otrok so objavljene na naši spletni strani, mi pa še posebej opozarjamo na zadnjo, Galovo zgodbo. Njegova mamica, ki se je bojevala z zelo razširjeno obliko raka in boj izgubila, si je kot samohranilka zelo želela svojemu sedemletnemu fantku zagotoviti prihodnost, ko nje ne bo več.
Številne družine, ki so v naših oddajah predstavile svoje stiske, so s svojimi pripovedmi močno pripomogle, da je javnost spoznala, kako velike razsežnosti in posledice ima revščina v naši družbi
Že vrsto let z izbiranjem imen tedna in meseca na Valu 202 opozarjamo na dosežke izjemnih posameznikov. In nemalo jih je bilo nominiranih zaradi pomoči sočloveku. Leta 2015 sta bila med njimi tudi nogometni navdušenec in humanitarec Rok Černic in zdravnica ter vodja društva Humanitarček Ninna Kozorog. Njune humanitarne akcije na Štajerskem so se pogosto prepletale, vse do Rokove nenadne smrti poleti 2018. V Humanitarčku so se zato odločili, da bodo vsako leto, pripravili spominsko humanitarno akcijo zbiranja izključno toplih nogavic. Letos bo ta akcija potekala od petka, 10. januarja do Rokovega rojstnega dne 16. januarja.
Novo leto bo pod pragom revščine pričakalo vsaj 280.000 ljudi, od tega vsaj 45.000 otrok. 150 jih še čaka na svojega botra. Minilo je leto skoraj rekordno nizke brezposelnosti, rekordno visokega proračuna in izjemnih kapitalskih dobičkov. Skoraj vse je drugače, kot je bilo pred sedmimi leti, ob največji krizi, ko smo začeli podpirati program Botrstvo. Skoraj vse, razen stisk, ki jih doživljajo najrevnejši. Nanje smo vse leto opozarjali tudi na Valu 202.
Med Imeni meseca so bili tudi taki, ki so poslušalce prepričali s svojimi humanitarnimi dejanji, s humanitarnostjo pa je izbor Imena leta povezan že vrsto let
Čeprav gredo v poseben sklad, je neposredna odločitev za izbrano organizacijo še vedno izjemno pomembna. Med okoli 6000 možnimi prejemniki je tudi ZPM Ljubljana Moste Polje, ki vodi program Botrstvo v Sloveniji
Demagogija o množičnih zlorabah socialnih pomoči je načrtna in brez dokazov
Plačljiva praznična doživetja so za družine v finančni stiski popolnoma nedosegljiva, Čarobna zima pomaga podariti vsaj kanček čarobnega
Deseto leto je, kar program Botrstvo v Sloveniji s pomočjo več kot 7400 botrov pomaga otrokom v stistki. Botri so z mesečnim nakazilom 30 evrov pomagali že več kot 9200 otrokom, eden izmed njih pa je tudi naš današnji sogovornik. Da bo postal boter kar desetim otrokom, se je naš sogovornik odločil, ko je slišal oddajo s pripovedjo o revščini pri nas. To ni edina humanitarna akcija, v kateri sodeluje, je pa prepričan, da je revščina neodpravljiva samo zato, ker je človeška sebičnost neuničljiva.
"Ko bi ljudje vedeli, kako te lahko osreči vrečka hrane!" - V skladišču ZPM Moste Polje močno primanjkuje hrane za družine in projekta Botrstvo
Dolgoletni spremljevalec otrok na letovanjih, zdravnik Žiga Krušič, opozarja na dolgotrajne posledice psihosomatskih obolenj in stisk revnih otrok
Konzerva mačje hrane, skrbno razdeljena, da skupaj z makaroni omogoča vsaj dva topla obroka, ledeno mrzle sobe, nepopisna osamljenost in še večji strah in sram, da bi kdo izvedel, kako pošastno starost živijo. Starost nekaterih starostnikov je nepredstavljivo slaba celo za tiste, ki so vajeni marsičesa. V Humanitarčku, društvu, ki vrsto let pomaga najranljivejšim ljudem iz skrajnega roba, so se odločili, da s projektom Vida opozorijo na zgodbe starostnikov, ki so jih osebno spoznali. Zanje ne zbirajo neposredne (finančne) pomoči, pač pa z opisom njihove usode opozarjajo na to, da so ljudje, ki potrebujejo raznovrstvo pomoč, vsepovsod okoli nas. Vida je bila starostnica, ki ji »Humiji« niso uspeli pravočasno pomagati. A s projektom Vida, poimenovanem po njej, lahko pravočasno vidimo tiste, ki so še tukaj in ki živijo pod robom vsega znosnega.
Usoda najrevnejših dijakov ostaja odvisna od donacij humanitarnih društev
Polnih devet let je, kar je pri ZPM Ljubljana Moste Polje zaživel projekt Botrstvo v Sloveniji. Njegov namen je bil pomagati otrokom pri razvoju njihovih talentov, kakovostnejšem preživljanju prostega časa ali omogočiti udeležbo na plačljivih obšolskih dejavnosti. V tem času je bilo pomoči deležnih več kot 9000 otrok, zbrali pa so več kot 14,5 milijonov evrov.
Revščina je v najstniškem obdobju ena največjih možnih stigem, zato dijaki praviloma ne prosijo za pomoč
Končala se je 8. večja dobrodelna dražba za pomoč otrokom iz projekta Botrstvo. Tokrat smo ponudili ekskluziven kos zgodovine slovenskega športa. Primož Roglič je namreč rdečo majico zmagovalca Vuelte podaril Botrstvu, da bi z izkupičkom, ki je skupaj dosegel 30.000 evrov, lahko pomagali mladim talentom iz vse Slovenije.
Začenjamo 8. večjo dobrodelno dražbo za pomoč otrokom iz projekta Botrstvo. Tudi tokrat ponujamo ekskluziven kos zgodovine slovenskega športa. Primož Roglič je namreč rdečo majico zmagovalca Vuelte podaril Botrstvu, da bi z izkupičkom lahko pomagali mladim talentom iz vse Slovenije. Tistim talentom, ki ne morejo na kolo, smuči, v plesne, športne dvorane, v bazene ali na stadione. Ki torej potrebujejo pomoč, da bo njihov talent lahko dobil krila in priložnost, da ga bo sploh kdo lahko prepoznal. Podpisana rdeča majica, simbol zmage na dirki po Španiji, s katero je Primož Roglič kolesaril do vrha zmagovalnega odra, je na voljo za izklicno ceno 99 evrov. Je namreč 99. kolesar v zgodovini, ki mu je uspelo osvojiti etapne zmage na vseh treh največjih tritedenskih kolesarskih dirkah – po Italiji, Franciji in Španiji. Izkupiček dražbe bo brez slehernih odbitkov namenjen za razvoj mladih športnih talentov iz projekta Botrstvo.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Osemnajstletnik bo eden od več kot 130 dijakov, ki bodo letos prejemali subvencijo stroškov bivanja v dijaških domovih.
Včeraj popoldne se je z letovanj ob morju ali v gorah vrnila še zadnja izmena otrok iz projekta Botrstvo. Letos ste poslušalci s svojimi donacijami ta odmik od doma in vsakdana omogočili rekordnemu številu otrok, saj se jih je letovanja lahko udeležilo kar 120!
Neveljaven email naslov