Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Donacije omogočile letovanje rekordnemu številu otrok!

31.08.2015

“Komaj sva čakala, da bo prišel dan, ko bova šla na morje,” še v bratčevem imenu pove Matej, ki se je pred dnevi vrnil s svoje edine letošnje počitniške dogodivščine. “Moj najboljši prijatelj je postal Tim, skupaj sva lovila rake, polžke in školjke in plavala.“ “Imeli smo odlične vzgojitelje, vrstniki so bili prijazni. Igrali smo namizne igre, uživali na plaži, plavali, skakali s pomola, zvečer pa smo imeli različne programe – ples, športne in olimpijske igre, pa iskanje nadarjenih in ,poroke’. Super je bilo, fenomenalno!” podoživlja svoja doživetja prikupna najstnica Sara, ki je na letovanju spletla številna nova prijateljstva.

Nekateri so prvič v življenju praznovali rojstni dan

Komaj sva čakala, da bo prišel dan, ko bova šla na morje,” še v bratčevem imenu pove Matej, ki se je pred dnevi vrnil s svoje edine letošnje počitniške dogodivščine. “Moj najboljši prijatelj je postal Tim, skupaj sva lovila rake, polžke in školjke in plavala.

Imeli smo odlične vzgojitelje, vrstniki so bili prijazni. Igrali smo namizne igre, uživali na plaži, plavali, skakali s pomola, zvečer pa smo imeli različne programe – ples, športne in olimpijske igre, pa iskanje nadarjenih in ,poroke’. Super je bilo, fenomenalno!” podoživlja  svoja doživetja  prikupna najstnica Sara, ki je na letovanju spletla številna nova prijateljstva.

Otroci, ki bi sicer vse poletje ostali doma, zelo intenzivno doživljajo nekaj dni, preživetih na letovanjih. Zjutraj kar tečejo na plažo, potem pa jih ne moremo spraviti iz morja, plavali bi in plavali. Za številne je zelo dragoceno, da se lahko do sitega najedo – najstniki včasih pospravijo po tri, tudi štiri porcije. Nikoli se ne zmrdujejo, da kaj ni dobro … To se sicer dokaj pogosto dogaja,” pravita vzgojiteljici Kaya in Nejka.

Z res izdatno pomočjo vaših donacij, tudi tistih, poslanih s SMS z geslom BOTER5 na 1919, je v okviru projekta Botrstvo letos lahko uživalo brezskrbne počitnice več kot 700 otrok, kar je rekordno število. Hvala vsem donatorjem in vsakomur, ki je kakor koli pomagal otrokom v stiski, da je lahko bilo to poletje nekaj posebnega tudi zanje.

Pravzaprav si najbolj želijo pozornosti, objemov, sprejetosti. Stvari, ki so za nas samoumevne, oni pa so jih tako zelo željni, da je kar presunljivo!

Čevljev ne bom nosil, da jih ne bi prehitro obrabil

Spet je bilo na počitnicah  veliko otrok, ki so bili na letovanju  prvič v življenju. Marsikateri s pomanjkljivo opremo, le z enimi kopalkami in eno brisačo ali celo brez … “V moji skupini je bil fant, ki si ni želel kupiti sladoleda, čeprav je imel s seboj denar zanj. Ko sem ga vprašala, ali ne mara sladoleda in bi morda kaj drugega, je rekel, da ne, da ga ima zelo rad, vendar bo denar prihranil, da ga bo lahko dal mamici in bo ostal za prihodnje leto. Ko sem mu potem sama kupila sladoled, me je objel in je bil tako vesel, kot da bi mu podarila ne vem kaj … S seboj je imel le ene čevlje in natikače. Čeprav je z natikači težko hodil,  čevljev ni želel obuti, češ da jih hrani, da jih bo lahko pozneje čim dlje nosil … Pretresljivo je, ko vidiš, kako zelo je že majhne otroke strah prihodnosti …” opisuje Kaya. 

Še nikoli niso praznovali rojstnega dne

Kayo je presunilo tudi to, da otroci niso navajeni biti obdarovani, niti ob rojstnih dnevih ne. Za tiste, ki rojstni dan praznujejo prav med letovanjem, se namreč vsakič še posebno potrudijo. Slavljencu zjutraj vsi zapojejo, dobi majhno darilce in veliko objemov in  pozornosti, tako da je tak dan zanj res nekaj posebnega. Toda kar nekaj otrok, ki so med letovanjem imeli tak praznik, se sploh ni spomnilo nanj, še manj pa na praznovanje.

Ko smo  neki deklici, že najstnici, rekli, da ji bomo zjutraj zapeli, ker ima rojstni dan, je bila prav pretresena, češ, kaj to pomeni. Kar strah jo je postalo. Še nikoli ga ni praznovala. Potem pa smo ji vseeno zapeli, dobila je objeme, pozornost, darilce in se je videlo, da je navdušena. To ji je veliko pomenilo. Neka druga deklica, za katero smo prav tako pripravili  simbolično darilce, pa se je skrila, ker ji je bilo preveč nerodno …

Kaya, kaj je zobna miška?

Ko je neki punčki izpadel zobek, smo ji ponoči pripravili darilce v imenu zobne miške. Zjutraj se je z njim pohvalila v jutranjem krogu. Pa me dregne majhna punčka, ki sedi ob meni, in me vpraša: ‘Kaya, kaj pa  je zobna miška?’ Ko jo pogledam, se mi nasmeji s škrbastim nasmehom, jaz pa pomislim: kako to, da ne veš, kaj je zobna miška, piščanček mali!? Toliko zobkov ji je že izpadlo, pa ne ve, kaj je zobna miška …

Znamka mobilnega telefona? Kako nepomembna stvar!

Prav vsaka  izmena je združevala tiste, ki so zaradi donacij počitnice lahko doživeli prvič v življenju, in tiste, ki jim starši to zlahka omogočijo.

Na naši šoli je res zelo pomembno, kdo ima kakšen telefon. Čim boljšega imaš, tem več si vreden. Tu na taboru pa se družimo, kot da to ne obstaja. Tukaj smo vsi enaki, nihče se ne baha, kje delajo njegovi starši in kaj imajo doma. Ni pomembno, ali si reven ali bogat, vsi držimo skupaj. Tudi vzgojitelji nam pomagajo, če imamo težave,” pravita Sara in Ajda. In biti enak tistim, ki te med letom odrivajo, ker nimaš  najnovejših  igračk in znamk, je za marsikoga zelo pomembno.

Najprej posmehovanje, potem pa velika in lepa izkušnja

Prihajala pa so tudi nova spoznanja o tem, kaj pomeni biti drugačen ali celo zelo drugačen. Zaradi spomladanske akcije Čisto veselje, na katero smo vas takrat opozarjali,  se je v projekt Botrstvo steklo dovolj denarja, da  so se lahko vsaki izmeni pridružili tudi otroci s hujšimi vedenjskimi ali čustvenimi težavami. Take sicer humanitarna društva težko povabijo na običajna letovanja, ker potrebujejo zelo veliko pomoči, predvsem pri  vključevanju v  družbo vrstnikov in v vsakodnevni red.

Taki otroci potrebujejo ob sebi dodatne, posebej usposobljene učitelje in prav akcija Čisto veselje je to omogočila. Kaya je pomagala dvema najstnikoma  z duševnimi oziroma gibalnimi težavami. “Pomagala sem fantoma, ki sta potrebovala pomoč pri osebni higieni, hranjenju, predvsem pa pri vključevanju v družbo. Nista zmogla take hitrosti kot vsi drugi, na plažo smo hodili veliko počasneje …

V običajnih skupinah otrok, še posebno najstnikov, je sprejemanje zelo drugačnih vrstnikov za obe strani lahko zelo naporna, celo neprijetna izkušnja, zato potrebujejo nekakšen ,vezni člen’. Eden od fantov je na primer nenadzorovano in zelo na glas izgovarjal nesmiselne besede, zato je bil takoj tarča posmeha, češ, kaj je z njim, zakaj to govori.

Potrebovali so veliko razlage, kaj pomeni njegova drugačnost, čez čas pa so ga bili prav zato sposobni zelo lepo sprejeti in mu pomagati. Nosili so mu brisačo, ki je sam ni mogel, in mu vse bolj pomagali pri vsakodnevnih opravilih – vse pogosteje so tudi počasneje hodili, da smo na plažo lahko prišli skupaj. Velikokrat so ga spustili naprej in mu dovolili, da je na čelu kolone in da pride prvi. Mislim, da so se pri tem vsi zelo veliko naučili, za obe strani je bila to prva taka izkušnja,” je prepričana Kaya.

Jokali so tudi starši

Ko smo se vrnili domov, so nekateri starši  teh otrok jokali od sreče. Prvič se je namreč zgodilo, da so bili njihovi otroci sprejeti med običajne vrstnike, da so kljub svojim čustvenim in vedenjskim izbruhom smeli in zmogli spati, jesti in se zabavati skupaj z njimi. Nekaterim, ki so jih iz katerega od prejšnjih počitniških  domov kmalu poslali nazaj, češ da so nevzgojeni, neobvladljivi in moteči, je neizmerno veliko pomenilo, da  so to oviro prvič premagali.

Ni nasilnež, v resnici je le fantek, ki si želi objem

In kot še dodaja Kaya, včasih gre pri vedenjskih težavah res za otroke s posebnimi potrebami, še večkrat pa so slaba socializiranost, agresivnost ter nesposobnost nadzorovanja svojih čustev in sklepanja prijateljstev le izraz stisk, ki jih otroci preživljajo med letom. “Nekateri so res lahko zelo nasilni, tudi grde besede  kar dežujejo. Čez čas, ko se odprejo, pa vidiš, da so le nežne, ranjene dušice, ki si z grobostjo in pestmi gradijo obrambni zid in se delajo močne pred  zunanjim svetom. V resnici nikogar ne bi radi pretepli. So le majhni fantki, ki si v resnici želijo objemček pred spanjem.

Objemov, sprejetosti in  novih spoznanj pa na letovanjih res ne manjka. Izkušnja počitnic je zanje pomembna tudi pozneje, ko niso edini v razredu, ki nikjer niso bili. “Po navadi nisem imel kaj povedati, ko sem se vrnil v šolo, vsi drugi pa so se pogovarjali o tem, kje so bili na počitnicah. Zdaj pa bom povedal, da sem bil na morju in da je bilo super!” je več kot zadovoljen Matej.


Botrstvo

535 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Donacije omogočile letovanje rekordnemu številu otrok!

31.08.2015

“Komaj sva čakala, da bo prišel dan, ko bova šla na morje,” še v bratčevem imenu pove Matej, ki se je pred dnevi vrnil s svoje edine letošnje počitniške dogodivščine. “Moj najboljši prijatelj je postal Tim, skupaj sva lovila rake, polžke in školjke in plavala.“ “Imeli smo odlične vzgojitelje, vrstniki so bili prijazni. Igrali smo namizne igre, uživali na plaži, plavali, skakali s pomola, zvečer pa smo imeli različne programe – ples, športne in olimpijske igre, pa iskanje nadarjenih in ,poroke’. Super je bilo, fenomenalno!” podoživlja svoja doživetja prikupna najstnica Sara, ki je na letovanju spletla številna nova prijateljstva.

Nekateri so prvič v življenju praznovali rojstni dan

Komaj sva čakala, da bo prišel dan, ko bova šla na morje,” še v bratčevem imenu pove Matej, ki se je pred dnevi vrnil s svoje edine letošnje počitniške dogodivščine. “Moj najboljši prijatelj je postal Tim, skupaj sva lovila rake, polžke in školjke in plavala.

Imeli smo odlične vzgojitelje, vrstniki so bili prijazni. Igrali smo namizne igre, uživali na plaži, plavali, skakali s pomola, zvečer pa smo imeli različne programe – ples, športne in olimpijske igre, pa iskanje nadarjenih in ,poroke’. Super je bilo, fenomenalno!” podoživlja  svoja doživetja  prikupna najstnica Sara, ki je na letovanju spletla številna nova prijateljstva.

Otroci, ki bi sicer vse poletje ostali doma, zelo intenzivno doživljajo nekaj dni, preživetih na letovanjih. Zjutraj kar tečejo na plažo, potem pa jih ne moremo spraviti iz morja, plavali bi in plavali. Za številne je zelo dragoceno, da se lahko do sitega najedo – najstniki včasih pospravijo po tri, tudi štiri porcije. Nikoli se ne zmrdujejo, da kaj ni dobro … To se sicer dokaj pogosto dogaja,” pravita vzgojiteljici Kaya in Nejka.

Z res izdatno pomočjo vaših donacij, tudi tistih, poslanih s SMS z geslom BOTER5 na 1919, je v okviru projekta Botrstvo letos lahko uživalo brezskrbne počitnice več kot 700 otrok, kar je rekordno število. Hvala vsem donatorjem in vsakomur, ki je kakor koli pomagal otrokom v stiski, da je lahko bilo to poletje nekaj posebnega tudi zanje.

Pravzaprav si najbolj želijo pozornosti, objemov, sprejetosti. Stvari, ki so za nas samoumevne, oni pa so jih tako zelo željni, da je kar presunljivo!

Čevljev ne bom nosil, da jih ne bi prehitro obrabil

Spet je bilo na počitnicah  veliko otrok, ki so bili na letovanju  prvič v življenju. Marsikateri s pomanjkljivo opremo, le z enimi kopalkami in eno brisačo ali celo brez … “V moji skupini je bil fant, ki si ni želel kupiti sladoleda, čeprav je imel s seboj denar zanj. Ko sem ga vprašala, ali ne mara sladoleda in bi morda kaj drugega, je rekel, da ne, da ga ima zelo rad, vendar bo denar prihranil, da ga bo lahko dal mamici in bo ostal za prihodnje leto. Ko sem mu potem sama kupila sladoled, me je objel in je bil tako vesel, kot da bi mu podarila ne vem kaj … S seboj je imel le ene čevlje in natikače. Čeprav je z natikači težko hodil,  čevljev ni želel obuti, češ da jih hrani, da jih bo lahko pozneje čim dlje nosil … Pretresljivo je, ko vidiš, kako zelo je že majhne otroke strah prihodnosti …” opisuje Kaya. 

Še nikoli niso praznovali rojstnega dne

Kayo je presunilo tudi to, da otroci niso navajeni biti obdarovani, niti ob rojstnih dnevih ne. Za tiste, ki rojstni dan praznujejo prav med letovanjem, se namreč vsakič še posebno potrudijo. Slavljencu zjutraj vsi zapojejo, dobi majhno darilce in veliko objemov in  pozornosti, tako da je tak dan zanj res nekaj posebnega. Toda kar nekaj otrok, ki so med letovanjem imeli tak praznik, se sploh ni spomnilo nanj, še manj pa na praznovanje.

Ko smo  neki deklici, že najstnici, rekli, da ji bomo zjutraj zapeli, ker ima rojstni dan, je bila prav pretresena, češ, kaj to pomeni. Kar strah jo je postalo. Še nikoli ga ni praznovala. Potem pa smo ji vseeno zapeli, dobila je objeme, pozornost, darilce in se je videlo, da je navdušena. To ji je veliko pomenilo. Neka druga deklica, za katero smo prav tako pripravili  simbolično darilce, pa se je skrila, ker ji je bilo preveč nerodno …

Kaya, kaj je zobna miška?

Ko je neki punčki izpadel zobek, smo ji ponoči pripravili darilce v imenu zobne miške. Zjutraj se je z njim pohvalila v jutranjem krogu. Pa me dregne majhna punčka, ki sedi ob meni, in me vpraša: ‘Kaya, kaj pa  je zobna miška?’ Ko jo pogledam, se mi nasmeji s škrbastim nasmehom, jaz pa pomislim: kako to, da ne veš, kaj je zobna miška, piščanček mali!? Toliko zobkov ji je že izpadlo, pa ne ve, kaj je zobna miška …

Znamka mobilnega telefona? Kako nepomembna stvar!

Prav vsaka  izmena je združevala tiste, ki so zaradi donacij počitnice lahko doživeli prvič v življenju, in tiste, ki jim starši to zlahka omogočijo.

Na naši šoli je res zelo pomembno, kdo ima kakšen telefon. Čim boljšega imaš, tem več si vreden. Tu na taboru pa se družimo, kot da to ne obstaja. Tukaj smo vsi enaki, nihče se ne baha, kje delajo njegovi starši in kaj imajo doma. Ni pomembno, ali si reven ali bogat, vsi držimo skupaj. Tudi vzgojitelji nam pomagajo, če imamo težave,” pravita Sara in Ajda. In biti enak tistim, ki te med letom odrivajo, ker nimaš  najnovejših  igračk in znamk, je za marsikoga zelo pomembno.

Najprej posmehovanje, potem pa velika in lepa izkušnja

Prihajala pa so tudi nova spoznanja o tem, kaj pomeni biti drugačen ali celo zelo drugačen. Zaradi spomladanske akcije Čisto veselje, na katero smo vas takrat opozarjali,  se je v projekt Botrstvo steklo dovolj denarja, da  so se lahko vsaki izmeni pridružili tudi otroci s hujšimi vedenjskimi ali čustvenimi težavami. Take sicer humanitarna društva težko povabijo na običajna letovanja, ker potrebujejo zelo veliko pomoči, predvsem pri  vključevanju v  družbo vrstnikov in v vsakodnevni red.

Taki otroci potrebujejo ob sebi dodatne, posebej usposobljene učitelje in prav akcija Čisto veselje je to omogočila. Kaya je pomagala dvema najstnikoma  z duševnimi oziroma gibalnimi težavami. “Pomagala sem fantoma, ki sta potrebovala pomoč pri osebni higieni, hranjenju, predvsem pa pri vključevanju v družbo. Nista zmogla take hitrosti kot vsi drugi, na plažo smo hodili veliko počasneje …

V običajnih skupinah otrok, še posebno najstnikov, je sprejemanje zelo drugačnih vrstnikov za obe strani lahko zelo naporna, celo neprijetna izkušnja, zato potrebujejo nekakšen ,vezni člen’. Eden od fantov je na primer nenadzorovano in zelo na glas izgovarjal nesmiselne besede, zato je bil takoj tarča posmeha, češ, kaj je z njim, zakaj to govori.

Potrebovali so veliko razlage, kaj pomeni njegova drugačnost, čez čas pa so ga bili prav zato sposobni zelo lepo sprejeti in mu pomagati. Nosili so mu brisačo, ki je sam ni mogel, in mu vse bolj pomagali pri vsakodnevnih opravilih – vse pogosteje so tudi počasneje hodili, da smo na plažo lahko prišli skupaj. Velikokrat so ga spustili naprej in mu dovolili, da je na čelu kolone in da pride prvi. Mislim, da so se pri tem vsi zelo veliko naučili, za obe strani je bila to prva taka izkušnja,” je prepričana Kaya.

Jokali so tudi starši

Ko smo se vrnili domov, so nekateri starši  teh otrok jokali od sreče. Prvič se je namreč zgodilo, da so bili njihovi otroci sprejeti med običajne vrstnike, da so kljub svojim čustvenim in vedenjskim izbruhom smeli in zmogli spati, jesti in se zabavati skupaj z njimi. Nekaterim, ki so jih iz katerega od prejšnjih počitniških  domov kmalu poslali nazaj, češ da so nevzgojeni, neobvladljivi in moteči, je neizmerno veliko pomenilo, da  so to oviro prvič premagali.

Ni nasilnež, v resnici je le fantek, ki si želi objem

In kot še dodaja Kaya, včasih gre pri vedenjskih težavah res za otroke s posebnimi potrebami, še večkrat pa so slaba socializiranost, agresivnost ter nesposobnost nadzorovanja svojih čustev in sklepanja prijateljstev le izraz stisk, ki jih otroci preživljajo med letom. “Nekateri so res lahko zelo nasilni, tudi grde besede  kar dežujejo. Čez čas, ko se odprejo, pa vidiš, da so le nežne, ranjene dušice, ki si z grobostjo in pestmi gradijo obrambni zid in se delajo močne pred  zunanjim svetom. V resnici nikogar ne bi radi pretepli. So le majhni fantki, ki si v resnici želijo objemček pred spanjem.

Objemov, sprejetosti in  novih spoznanj pa na letovanjih res ne manjka. Izkušnja počitnic je zanje pomembna tudi pozneje, ko niso edini v razredu, ki nikjer niso bili. “Po navadi nisem imel kaj povedati, ko sem se vrnil v šolo, vsi drugi pa so se pogovarjali o tem, kje so bili na počitnicah. Zdaj pa bom povedal, da sem bil na morju in da je bilo super!” je več kot zadovoljen Matej.


28.11.2022

Predpraznična obdarovanja

Prva adventna nedelja je bila včeraj, z njo se simbolično začenja predpraznični čas in tudi čas, ko številne humanitarne organizacije pripravljajo še dodatne akcije, ki bi olajšal stiske in polepšal te, za marsikoga morda najtežje dni v letu. Akcij je veliko, poiščete jih lahko na spletu ali v vaši okolici, mi opozarjamo na tiste, ki so lahko v pomoč družinam in otrokom iz programa Botrstvo.


21.11.2022

Humanitarnost in RTV

V prihajajočih tednih se bodo zvrstile številne dobrodelne prireditve in akcije in med tistimi, ki so že vrsto let povezane z našo RTV hišo je tudi 32. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE. To sredo ga skupaj s Slovensko karitas in Radiem Ognjišče pripravlja nacionalna televizija, prenos pa bo tudi na Prvem programu našega radia. Koncert, ki je del tedna dobrodelnosti, je le eden v nizu dogodkov in oddaj, ki na RTV Slovenija že desetletja pripomorejo k razumevanju raznolikih stisk tistih, ki potrebujejo pomoč. Na nekatere prireditve in oddaje, ki so pomagale zbirati pomoč in širiti duh medsebojne pomoč in solidarnosti, vas v naslednjih minutah spomnimo v oddaji, ki jo že več kot 10 let pripravljamo v podporo programu Botrstvo. In ki je pripomogla, da je bilo za pomoč otrokom v stiski doslej zbranih že skoraj 28. milijonov evrov. Tudi to je poslanstvo RTV.


14.11.2022

Breme šolanja na daljavo učenci nosijo še danes

Bremena šolanja na daljavo učenci nosijo še danes, toliko bolj otroci priseljenci. Nekateri so se v šole vključevali ravno v obdobju zaprtja, ostali so brez socialne mreže, s tem pa tudi možnosti, da bi ob pouku bogatili besedišče še z vrstniki, tako med odmori kot dejavnostmi. Zato je za te otroke, pa tudi njihove starše še kako pomembna širša socialna vključenost, meni svetovalna delavka Nika Rudež, ki na Osnovni šoli Koper izvaja dodatne ure slovenskega jezika. Na šoli so minuli konec tedna organizirali tudi prvi tabor za otroke priseljence.


07.11.2022

Ana Pavlič: Z različno vzgojo dečkom in deklicam omejujemo možnosti za razvoj potencialov

Po raziskavi merjenja indeksa enakosti spolov se Slovenija uvršča na 12. mesto med članicami EU, na vrhu lestvice pa so spet nordijske države.


28.10.2022

Po karanteni še epidemija duševnih bolezni

Kako se mladi spominjajo karantene dve leti po tem, ko so bili zaprti med štiri stene svoje sobe?


24.10.2022

Revščina je politična odločitev, a odločevalci nimajo stika z realnostjo revnih

19 slovenskih nevladnih organizacij, ki delujejo za osebe in z osebami z izkušnjo revščine in izključenosti, je tudi letos pripravilo poročilo o revščini v Sloveniji. To poročilo je sestavni del letnega poročila, ki ga 31 nacionalnih mrež in 13 evropskih organizacij pripravi v okviru Evropske mrežo za boj proti revščini (EAPN). Tudi letošnje poročilo je pokazalo številne sistemske pomanjkljivosti na katere nevladniki opozarjajo že vsaj desetletje. Tem se zdaj pridružuje vse večji problem revnih zaposlenih in pa skokovito naraščanje težav z nasiljem in z duševnim zdravjem. Podrobneje s predstavnikom slovenske EAPN, Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice


17.10.2022

Aktualne razmere študentske prehrane

Letos zaznamujemo 30. obletnico uvedbe subvencionirane študentske prehrane. V tem času se je z boni marsikaj spremenilo, a razlog za obstoj je še vedno omogočiti študentkam in študentom dostop do tople in zdrave prehrane, ne glede na njihov socialni status. Po obdobju dveletnega zaprtja, ko se povečujejo stroški živil in dela, se število ponudnikov takšne prehrane zmanjšuje, hkrati pa se bosta z novim letom povišali tudi višini cene obroka in subvencije. V oddaji Botrstvo Kaja Ravnak skupaj s študentko inšpektorico Márijo Pávlosko in svetovalcem za področje subvencionirane študentske prehrane na Študentski organizaciji Slovenije Maticem Bérom raziskuje razloge za hipno stanje v ureditvi študentske prehrane.


17.10.2022

Aktualne razmere študentske prehrane

Letos zaznamujemo 30. obletnico uvedbe subvencionirane študentske prehrane. V tem času se je z boni marsikaj spremenilo, a razlog za obstoj je še vedno omogočiti študentkam in študentom dostop do tople in zdrave prehrane, ne glede na njihov socialni status. Po obdobju dveletnega zaprtja, ko se povečujejo stroški živil in dela, se število ponudnikov takšne prehrane zmanjšuje, hkrati pa se bosta z novim letom povišali tudi višini cene obroka in subvencije. V oddaji Botrstvo Kaja Ravnak skupaj s študentko inšpektorico Márijo Pávlovsko in svetovalcem za področje subvencionirane študentske prehrane na Študentski organizaciji Slovenije Maticem Bérom raziskuje razloge za hipno stanje v ureditvi študentske prehrane.


10.10.2022

Tako velikega povpraševanja po terapevtski pomoči ni bilo še nikoli

Kar polovica vseh duševnih motenj se začne že do 14. leta in kar 75 odstotkov pred 25. letom starosti, zato je normalizacija teme duševnega zdravja med mladimi, pa tudi na splošno, ključnega pomena. Če so namreč stiske prepoznane in priznane pravočasno, če o njih lahko govorijo, če dobijo pravočasno pomoč in tisti, ki to potrebujejo, tudi ustrezno zdravljenje, je porast duševnih motenj mogoče preprečiti: Če ne, bo epidemija duševnih stisk in motenj tudi za mlade dolgoročno bistveno usodnejša kot je bila epidemija koronavirusne bolezni.


03.10.2022

Med prosilci tudi zaposleni starši s skoraj 30 leti delovne dobe

Z vsako novo in vse višjim zneskom na položnici se poglablja stiska ljudi, ki tudi ob rednih plačah ne zmorejo več poplačevati niti najosnovnejših stroškov. O tem pričajo zgodbe ljudi, ki so se po pomoč prisiljeni obrniti na humanitarne organizacije. Kako jim lahko pri tem pomaga Botrstvo?


26.09.2022

Grozno je gledati starše, ki po službi hitijo v humanitarne organizacije po hrano za družino

Družine tudi s plačo ali dvema ne zmorejo več plačati vseh stroškov.


30.08.2022

S pomočjo donatorjev in botrov do šolskih potrebščin

Skorajšnji začetek novega šolskega leta je zaznamoval tudi delo sodelavcev programa Botrstvo. Vse poletje so namreč prejemali prošnje za pomoč pri nabavi šolskih potrebščin, a tudi za nakup hrane in plačilo vse višjih položnic. Večina paketov in šolskih torb z osnovnimi potrebščinami je že razdeljenih družinam, ki brez te pomoči »brezplačnega šolanja« otrokom ne morejo več zagotoviti. Zbrali smo nekaj utrinkov, razmišljanj in tudi strahov staršev pred jesenjo.


27.06.2022

Nedopustno je, da študentke in študenti na terapevtsko obravnavo čakajo leto dni

Zbirna oddaja o doživljanju tega študijskega leta in težavah študentskega vsakdana.


20.06.2022

Vsi imamo luknje v znanju in vsi se pretvarjamo, da jih ni

Končuje se tretje s koronskimi ukrepi zaznamovano šolsko leto. In čeprav popolnega zapiranja šol ni bilo več, je bilo zelo drugačno od običajnih. Še posebno za tiste dijake, ki so v tem času šolanje začeli na srednjih šolah. Najteže je bilo za tiste, ki so že v osnovni šoli imeli večje učne težave, in za tiste, ki jim je šolanje na daljavo pustilo dolgotrajne posledice na znanju, motivaciji in duševnem zdravju. Kaj je bilo zanje letos najtežje, kako so se počutili, kakšne so pasti šolanja tam, kjer tudi učitelji mislijo, da je v učilnici sedijo dijaki z ogromno znanja in koliko razumevanja so bili deležni?


30.05.2022

V šoli so počutim kot na produkcijski liniji

Kadar govorimo o šolarjih in dijakih, ki so imeli težave s šolanjem na daljavo in imajo še vedno težave s primanjkljaji v znanju, običajno pričakujemo, da gre za tiste z učnimi težavami ali tiste, ki živijo v vsestransko nespodbudnih okoljih. A težave imajo tudi dijaki gimnazij, na katere se vpisujejo le odličnjaki z izjemnimi talenti in ambicijami. Stiske doživljajo predvsem zaradi prevelikih pričakovanj, tudi do sebe, predvsem pa zaradi želje po visokih ocenah, ki jim bodo omogočile tudi izbiro najtežje dostopnih študijskih smeri in fakultet.


16.05.2022

Namesto radosti je lahko valeta tudi vir velikih finančnih stisk

Letošnji konec šolskega leta na nekaterih šolah po kar dveh letih premora le organizirajo tudi valete in maturantske plese. Toda stroški zanje so vse višji, nemalokrat sledi še končni ali pa maturantski izlet, valete v razkošnosti vse bolj postajajo podobne maturantskim plesom. In vse to stane, šolski skladi, če na šolah sploh obstajajo, pa niso namenjeni za kritje tovrstnih stroškov. Tudi na ZPM Ljubljana Moste-Polje se zato obračajo družine, ki potrebujejo pomoč pri plačilu teh stroškov. Gre za pomembne prelomnice v življenju učencev in dijakov, a če jim starši tega ne morejo plačati, so že tako ranljivi učenci in dijaki mnogokrat odrinjeni na še bolj skrajni rob družbe.


09.05.2022

Nekateri učenci nikoli več ne bodo dosegali ravni znanja kot pred epidemijo

Ker so iz šol pred nekaj tedni izginile še maske kot zadnji vizualni opomniki na epidemične ukrepe, se zdi, da je konec tudi posledic prilagajanja šolskega procesa v zadnjih dveh letih. A predvsem pri otrocih z učnimi težavami ali posebnimi potrebami, so posledice še zmeraj velike. V zadnjih tednih šolskega leta, ko je ocenjevanje še posebej intenzivno, je na stiske otrok znova vredno spomniti. Gostja: Specialna pedagoginja na OŠ Jožeta Moškriča v Ljubljani Martina Opaka Lešnjak.


02.05.2022

Kako je majica kolo postala

Predvsem na začetku kolesarske športne poti je lahko nakup ustreznega vadbenega cestnega kolesa za družine mladih športnikov (pre)velik finančni zalogaj. Zato je kolesarski šampion Tadej Pogačar želel, da bi del izkupička, ki smo ga na dobrodelni dražbi Vala 202 iztržili za njegovo rumeno majico zmagovalca dirke po Franciji, namenili prav nakupu koles. Ob pomoči Fundacije Miroslava Cerarja za športnike iz socialno šibkih okolij in Kolesarske Zveze Slovenije je bila njegova želja pred kratkim izpolnjena in kolesarski klubi po vsej Sloveniji so za svoje mlade kolesarske upe že prejeli nova kolesa za treninge. In da bodo možnosti še nekoliko večje, 14 mladih kolesarjev iz dela preostalega izkupička dražbe Tadejeve zmagovite rumene majice dobiva pomoč za kritje stroškov treningov, priprav in opreme.


25.04.2022

Kako ne moremo razumeti, da so posledice dolgoročne in da se ta otroštva ne bodo nikoli več vrnila?

Izidi včerajšnjih volitev kažejo, da se bo s področji, ki najpomembneje krojijo usodo najranljivejših in mladih, ukvarjala drugačna ekipa kot v zadnjem mandatu. A ne glede na to, kdo jo bo sestavljal, bo moral razumeti, kakšne posledice so pustili epidemičnih ukrepi in katere so težave, ki so že pred epidemijo krojile otroštva revnejših družin, opozarja predsednica ZPM Moste Polje Anita Ogulin, današnja gostja Jane Vidic.


18.04.2022

Nimamo vsi mladi enakega dostopa do poklica

Zakaj se vsi mladi o poklicni prihodnosti ne morejo odločati le na podlagi svojih želja? Kako bo način šolanja med epidemijo zaznamoval družbo v prihodnosti in kako o družbeno pomembnih temah razmišljajo osnovnošolci in dijaki? Udeleženci 32. Nacionalnega otroškega parlamenta z naslovom Moja poklicna prihodnost opozarjajo, da se zaradi razslojevanja v času izobraževanja krepijo razlike med dostopnostjo različnih gimnazij, srednjih šol in univerz, kar vpliva na izbiro poklica. O skrbeh za poklicno prihodnost po epidemiji, ki izhajajo tudi iz neenake dostopnosti šolanja, razmišljajo Filip Demšar, Iva Čurković in Jon Lampej.


Stran 5 od 27
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov