Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob številnih stroških, ki jih prinaša novo šolsko leto in prihajajoča jesen, so izdatki za prostočasne dejavnosti tisti, ki prvi odpadejo iz družinskih proračunov. Toda tudi otroci iz socialno najšibkejših okolij so polni talentov in si neizmerno želijo biti športniki, glasbeniki, pevci, zelo si želijo biti uspešni in svojim talentom in veščinami vsaj na teh področjih biti enakovredni premožnim vrstnikom.
Ko je bilo najhuje, je glasba Sari zelo pomagala in vsem nam dajala upanje!
“V času, ko smo se nenehno selile, najprej v materinski dom in nato še nekajkrat, ko smo živele v popolni negotovosti, je bilo igranje glasbila za Saro varno zatočišče. Vsakič ko ji je bilo hudo, je vzela glasbilo in z igranjem, v katerem tako uživa, premagala najtežje trenutke,” se spominja Sarina mama. “Stavba glasbene šole pa je bila pomembno zatočišče za vse tri, tudi za mlajšo hčer, ki je takrat sicer še ni obiskovala. Tam smo se počutile sprejeto in varno, tam smo preživele veliko časa, saj svojega pravega doma nismo imele, glasbena šola je bil naš drugi dom!”
“Ko je bilo najhuje, je Sara zmagala na državnem tekmovanju, in to je bila največja nagrada ne le zanjo, ampak nam je vsem dala pogum in zagon. Rekle smo si, da če je bilo to mogoče, je mogoče prav vse, vse bomo zmogle!”
In so res, zdaj imajo svoj dom, v glasbeno šolo je vpisana tudi Sarina sestrica, ki je tako nadarjena, da je kmalu preskočila razred, in tudi ona, tako kot Sara, svojo prihodnost vidi le v glasbi. Sara se letos že pripravlja na sprejemne izpite za srednjo glasbeno šolo, za kar bi potrebovala še dodatne ure z inštruktorjem, skrbi jo tudi, kako bo lahko kupila instrument, saj je ta, ki ji ga prijazno posojajo v glasbeni šoli, že povsem neprimeren za prepričljivo izkazovanje njenih sposobnosti.
A veliko pomeni že to, da imata zagotovljeno plačilo šolnin. Kljub razumevanju glasbene šole je bilo namreč del šolnine vselej treba plačati in strah, da bo zmanjkalo tudi za to, je vselej ostajal: “Velikokrat nas je bilo strah, da se ne bo izšlo, veliko položnic je bilo neplačanih. Zato mi zdaj to, da vem, da bo šolnina plačana iz Botrstva, in to za obe dekleti, res veliko pomeni. Ne glede na to, kako na tesno nam gre čez mesec in koliko položnic ostane neplačanih, lahko dekletoma vselej zagotovim, naj ju za plačilo glasbene šole ne skrbi in da bosta šolanje lahko nadaljevali. Brez botrov, ki deklicama pomagata, tega zelo verjetno ne bi zmogli,” je neznanim donatorjem v imenu vseh treh hvaležna mama.
Prav vsak otrok bi moral imeti ob šoli, ki je obvezna, za koga tudi neprijetna ter prizorišče neuspeha in nesprejetosti, možnost ukvarjati se s področji, ki ga zanimajo, pri katerih se sprosti in v njih uživa, je prepričana klinična psihologinja mag. Mateja Hudoklin: “Za te otroke, ki žal prihajajo iz manj ustreznih okolij, je dokazano, da so lahko ob šoli tudi društva, klubi in podobne organizacije tisti varovalni dejavnik, ki bo potek njegovega življenja spremenil na bolje!”
Karmen, mlada učiteljica glasbe na zasebni glasbeni šoli, ob tem opozarja, da se pri učenju inštrumenta pogosto razmišlja predvsem o tem, da tako učenje otroka poleg samih veščin igranja nauči vztrajnosti in natančnosti. To je res, je pa za otroke pomembno tudi to, da jim igranje ali petje daje možnost za paleto pomembnih čustvenih izkušenj: “Glasba pomeni predvsem izraz čustev, z glasbilom ali petjem lahko izrazimo vse tisto, česar morda z besedami ne moremo, in nam je potem veliko lažje. Glasbeno okolje je tisto, kjer smo vsi enaki, vsi govorimo isti glasbeni jezik, in lahko so sprejeti zaradi tega, kar znajo in zmorejo, in ne zgolj zaradi svojega premoženja in finančnega zaledja.”
Poleg tega glasba tistim, ki v šoli zaradi kakršnega koli razloga ne dosegajo dobrih ocen, lahko pomeni tudi pot potrjevanja, dokazovanja in s tem boljše samopodobe, meni Karmen: “Otroku lahko da občutek, da čeprav v običajnem šolanju ni uspešen in nima dobrih ocen, morda glasba pomeni njegovo, tudi poklicno, prihodnost. Otroci s tem, ko lahko glasbeno ustvarjajo, dobijo popotnico za naprej, vidijo, da ni vse tako črno, kot se zdi, in da so morda prav v glasbi svetle točke prihodnosti tudi zanje.”
Ne nazadnje, dodaja Karmen, z manj otroki v glasbenem izobraževanju izgubljamo vsi: “Veliko morebitnih kandidatov za dobre glasbenike gre v nič, ker svojega talenta zaradi finančne stiske sploh ne morejo razvijati in iz njih zato morda ne bomo dobili vrhunskih glasbenikov. Prav tako pa se z manj glasbeno izobraženimi ljudmi nižata tudi splošna glasbena izobrazba družbe in z njo kritičnost. Ljudje, ki nimajo vpogleda v glasbeno zgodovino in glasbeno ustvarjanje, se lahko zadovoljijo tudi z manj kakovostno glasbo.”
Vendar kljub vsemu trudu glasbenih šol, da omogočajo subvencionirane šolnine, izposojo glasbil ali v redkih izjemah celo brezplačno šolanje, je na socialnem dnu vse več družin, ki lahko na takšno udejstvovanje otrok le pozabijo, priznava učitelj Andraž iz zasebne glasbene šole Vox: “Zadnja leta je tega res veliko, vse več ljudi ne zmore plačevati, kriza se zelo pozna. Kadar gre za učence, ki jih poznamo že dolgo, skušamo šolnino kar se da znižati, ker vemo, koliko za otroke to pomeni, včasih se dogovorimo tudi za brezplačno šolanje. A zelo težko je gledati talente, pa tudi tiste, ki morda nimajo izjemnega talenta, imajo pa veliko željo, da se z glasbo ne bodo mogli izraziti.”
In kot pravi mama dveh glasbeno zelo nadarjenih deklet, je žalostno, da je na številnih področjih družbe vrednost talentov povsem potisnjena v ozadje.
“Ne veselja, kaj si, ampak kaj imaš. Zato žal talenti propadajo, s čimer izgublja celotna družba. Žalostno je, da se vse gleda še le skozi denar.”
Pošljite SMS sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka!) na 1919! Podarjenih 5 evrov bo v celoti, torej brez odbitkov, namenjenih za plačilo obšolskih dejavnosti.
Ali izpolnite položnico:
535 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Ob številnih stroških, ki jih prinaša novo šolsko leto in prihajajoča jesen, so izdatki za prostočasne dejavnosti tisti, ki prvi odpadejo iz družinskih proračunov. Toda tudi otroci iz socialno najšibkejših okolij so polni talentov in si neizmerno želijo biti športniki, glasbeniki, pevci, zelo si želijo biti uspešni in svojim talentom in veščinami vsaj na teh področjih biti enakovredni premožnim vrstnikom.
Ko je bilo najhuje, je glasba Sari zelo pomagala in vsem nam dajala upanje!
“V času, ko smo se nenehno selile, najprej v materinski dom in nato še nekajkrat, ko smo živele v popolni negotovosti, je bilo igranje glasbila za Saro varno zatočišče. Vsakič ko ji je bilo hudo, je vzela glasbilo in z igranjem, v katerem tako uživa, premagala najtežje trenutke,” se spominja Sarina mama. “Stavba glasbene šole pa je bila pomembno zatočišče za vse tri, tudi za mlajšo hčer, ki je takrat sicer še ni obiskovala. Tam smo se počutile sprejeto in varno, tam smo preživele veliko časa, saj svojega pravega doma nismo imele, glasbena šola je bil naš drugi dom!”
“Ko je bilo najhuje, je Sara zmagala na državnem tekmovanju, in to je bila največja nagrada ne le zanjo, ampak nam je vsem dala pogum in zagon. Rekle smo si, da če je bilo to mogoče, je mogoče prav vse, vse bomo zmogle!”
In so res, zdaj imajo svoj dom, v glasbeno šolo je vpisana tudi Sarina sestrica, ki je tako nadarjena, da je kmalu preskočila razred, in tudi ona, tako kot Sara, svojo prihodnost vidi le v glasbi. Sara se letos že pripravlja na sprejemne izpite za srednjo glasbeno šolo, za kar bi potrebovala še dodatne ure z inštruktorjem, skrbi jo tudi, kako bo lahko kupila instrument, saj je ta, ki ji ga prijazno posojajo v glasbeni šoli, že povsem neprimeren za prepričljivo izkazovanje njenih sposobnosti.
A veliko pomeni že to, da imata zagotovljeno plačilo šolnin. Kljub razumevanju glasbene šole je bilo namreč del šolnine vselej treba plačati in strah, da bo zmanjkalo tudi za to, je vselej ostajal: “Velikokrat nas je bilo strah, da se ne bo izšlo, veliko položnic je bilo neplačanih. Zato mi zdaj to, da vem, da bo šolnina plačana iz Botrstva, in to za obe dekleti, res veliko pomeni. Ne glede na to, kako na tesno nam gre čez mesec in koliko položnic ostane neplačanih, lahko dekletoma vselej zagotovim, naj ju za plačilo glasbene šole ne skrbi in da bosta šolanje lahko nadaljevali. Brez botrov, ki deklicama pomagata, tega zelo verjetno ne bi zmogli,” je neznanim donatorjem v imenu vseh treh hvaležna mama.
Prav vsak otrok bi moral imeti ob šoli, ki je obvezna, za koga tudi neprijetna ter prizorišče neuspeha in nesprejetosti, možnost ukvarjati se s področji, ki ga zanimajo, pri katerih se sprosti in v njih uživa, je prepričana klinična psihologinja mag. Mateja Hudoklin: “Za te otroke, ki žal prihajajo iz manj ustreznih okolij, je dokazano, da so lahko ob šoli tudi društva, klubi in podobne organizacije tisti varovalni dejavnik, ki bo potek njegovega življenja spremenil na bolje!”
Karmen, mlada učiteljica glasbe na zasebni glasbeni šoli, ob tem opozarja, da se pri učenju inštrumenta pogosto razmišlja predvsem o tem, da tako učenje otroka poleg samih veščin igranja nauči vztrajnosti in natančnosti. To je res, je pa za otroke pomembno tudi to, da jim igranje ali petje daje možnost za paleto pomembnih čustvenih izkušenj: “Glasba pomeni predvsem izraz čustev, z glasbilom ali petjem lahko izrazimo vse tisto, česar morda z besedami ne moremo, in nam je potem veliko lažje. Glasbeno okolje je tisto, kjer smo vsi enaki, vsi govorimo isti glasbeni jezik, in lahko so sprejeti zaradi tega, kar znajo in zmorejo, in ne zgolj zaradi svojega premoženja in finančnega zaledja.”
Poleg tega glasba tistim, ki v šoli zaradi kakršnega koli razloga ne dosegajo dobrih ocen, lahko pomeni tudi pot potrjevanja, dokazovanja in s tem boljše samopodobe, meni Karmen: “Otroku lahko da občutek, da čeprav v običajnem šolanju ni uspešen in nima dobrih ocen, morda glasba pomeni njegovo, tudi poklicno, prihodnost. Otroci s tem, ko lahko glasbeno ustvarjajo, dobijo popotnico za naprej, vidijo, da ni vse tako črno, kot se zdi, in da so morda prav v glasbi svetle točke prihodnosti tudi zanje.”
Ne nazadnje, dodaja Karmen, z manj otroki v glasbenem izobraževanju izgubljamo vsi: “Veliko morebitnih kandidatov za dobre glasbenike gre v nič, ker svojega talenta zaradi finančne stiske sploh ne morejo razvijati in iz njih zato morda ne bomo dobili vrhunskih glasbenikov. Prav tako pa se z manj glasbeno izobraženimi ljudmi nižata tudi splošna glasbena izobrazba družbe in z njo kritičnost. Ljudje, ki nimajo vpogleda v glasbeno zgodovino in glasbeno ustvarjanje, se lahko zadovoljijo tudi z manj kakovostno glasbo.”
Vendar kljub vsemu trudu glasbenih šol, da omogočajo subvencionirane šolnine, izposojo glasbil ali v redkih izjemah celo brezplačno šolanje, je na socialnem dnu vse več družin, ki lahko na takšno udejstvovanje otrok le pozabijo, priznava učitelj Andraž iz zasebne glasbene šole Vox: “Zadnja leta je tega res veliko, vse več ljudi ne zmore plačevati, kriza se zelo pozna. Kadar gre za učence, ki jih poznamo že dolgo, skušamo šolnino kar se da znižati, ker vemo, koliko za otroke to pomeni, včasih se dogovorimo tudi za brezplačno šolanje. A zelo težko je gledati talente, pa tudi tiste, ki morda nimajo izjemnega talenta, imajo pa veliko željo, da se z glasbo ne bodo mogli izraziti.”
In kot pravi mama dveh glasbeno zelo nadarjenih deklet, je žalostno, da je na številnih področjih družbe vrednost talentov povsem potisnjena v ozadje.
“Ne veselja, kaj si, ampak kaj imaš. Zato žal talenti propadajo, s čimer izgublja celotna družba. Žalostno je, da se vse gleda še le skozi denar.”
Pošljite SMS sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka!) na 1919! Podarjenih 5 evrov bo v celoti, torej brez odbitkov, namenjenih za plačilo obšolskih dejavnosti.
Ali izpolnite položnico:
Po vijugasti cesti in mnogih ovinkih obiščemo eno izmed treh gorniških vasi, ki jih imamo pri nas, vas Luče v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Na terenu preverjamo, v kakšnem stanju so šolski prostori in kako bo potekalo prihajajoče šolsko leto. Kakšno oporo in pomoč nudijo otrokom, ki so bili prizadeti v nedavnih ujmah?
"Opazila sem, da so pred spanjem še zmeraj vse nosile modrce, in sem vprašala, zakaj spijo z njimi, jim mar ni neudobno? Pa je eno dekle reklo, da so jo, ko je bila majhna, starši otipavali med spanjem in ji je neprijetno spati brez modrca. Kar zmrznila sem. Toda najbolj šokantno je bilo, da se nobenemu izmed deklet to ni zdelo čudno. Poslušale so, kot da bi bilo to nekaj najbolj normalnega, najbrž zato, ker so vse doživele kaj podobnega."
"Mlajši kot je otrok, več bo imel telesnih simptomov, bolel ga bo trebušček, glava, imel bo motnje spanja. Ko otrok enkrat že zmore ubesediti svojo stisko, potem se lahko z njim veliko pogovarjamo. A dajmo mu občutek, da zmoremo poskrbeti tudi zanj: 'Glej, težko je, ampak bomo zmogli'."
Donacije BOTER5 in BOTER10, ki bodo v avgustu poslane na številko 1919, bodo v celoti namenjene družinam za saniranje škode po poplavah. V program Botrstvo je trenutno vključenih več kot 6300 otrok iz vse Slovenije, seveda tudi iz močno prizadetih in poplavljenih območij. Pri ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo programe Botrstvo, Veriga dobrih ljudi in še nekaj podobnih za celostno pomoč otrokom, že od začetka poplav pripravljajo različne načine za pomoč tistim, ki jo bodo potrebovali.
Festivalsko, koncertno in na splošno kreativno-umetniško poletje je na vrhuncu, po treh letih precej okrnjenega dogajanja je tudi želja in potreba občinstva po dogodkih zelo velika. Toda pestrega poletnega dogajanja ne bi bilo brez neštetih ustvarjalnih, pogosto prekarno zaposlenih ustvarjalcev, ki so bili že pred epidemijo na robu preživetja. Epidemija je položaj na kulturno-ustvarjalnem področju močno poslabšala, zato so se štiri raziskave, ki so bile izvedene med začetkom in koncem epidemičnih ukrepov, osredotočale predvsem na vpliv takratnih ukrepov. Vendar so ob tem izrisale še številne druge, precej bolj dolgotrajne in trdovratne težave tega sektorja, ki so soodgovorne za revščino večine ustvarjalcev in s tem tudi njihovih otrok. Če se v takih razmerah sploh odločijo zanje. O usodi ustvarjalcev iz kreativnih dejavnosti in številnih drugih, ki v različnih oblikah delovnih razmerij ne morejo več preživeti, je govorila soustanoviteljica kreativnega centra Poligon in neodvisna raziskovalka Eva Matjaž.
Za tiste, ki imajo med šolskimi počitnicami pestre možnosti za druženje, spoznavanje novih krajev in ljudi, se zdi odhod na letovanja kakšne od humanitarnih organizacij morda manj privlačna možnost, a za številne je to še vedno sploh edina možnost za počitniški oddih zunaj domačega okolja. Letovanja so tudi dragocena učna priložnost, sploh za otroke, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti doma. Tudi letos jih je v prvih julijskih dneh na letovanju spremljala vzgojiteljica Anja. Da letovanja otrokom veliko daje, kaže tudi to, da veliko tistih, ki so se letovanj udeleževali kot otroci, zdaj pa želijo pomagati tako, da postajajo vzgojitelji prostovoljci. Da bi tudi mlajši lahko dobili bogato življenjsko popotnico iz poletnih letovanj. Hvala vsem, ki jih omogočate tudi z donacijami.
V Strunjanu je v začetku julija letovalo 50 ukrajinskih otrok iz Kijeva in njegove okolice. To je bila druga skupina otrok na letovanju pri nas v okviru projektov Slovenske karitas, ki jih sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Letovanje je bilo namenjeno predvsem temu, da se otroci v času počitnic razbremenijo stisk, ki so posledica vojnega dogajanja v domovini. Otroke, stare od osem do šestnajst let, je ob pestrem programu in izletih, pa tudi likovni terapiji, spremljalo več mladih prostovoljcev.
Številni otroci, ki so bili v program Botrstvo vključeni ob njegovih začetkih pred štirinajstimi leti, so zdaj že polnoletni in samostojni ljudje ali pa svojo izobrazbeno pot pravkar končujejo. In vedo, da brez pomoči številnih donatorjev in botrov tega uspeha ne bi mogli doseči. V teh dneh diplomo na eni izmed tehniških fakultet piše tudi sogovornik.
Mama dveh otrok je po nekajletni kalvariji, preživeti v kriznih centrih, varnih hišah in materinskih domovih končno zaživela v najemniškem stanovanju in dobila službo z minimalno plačo. Zagotavljanje počitniškega varstva je brez pomoči bližnjih velikanski finančni zalogaj. Ker pa gre za otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami oz. z avtizmom, pa je iskanje poletnega varstva še bistveno težje. Poletje je kljub počitnicam ali prav zaradi njih za starše lahko zelo stresen čas.
Odkar je mož zbolel za rakom na ledvicah, sama pa se zaradi sina z avtizmom ne more zaposliti, sogovorničina družina ne zmore več plačati vseh stroškov. "Moja mama je delala pri Rdečem križu, tudi doma smo zato imeli 'Rdeči križ', ker je ljudem pomagala kadar koli in jim je nosila tudi stvari od doma. Vse življenje sem tudi sama pomagala drugim, zato je nepopisno težko, ko moraš sam prositi za pomoč, nikoli si nisem predstavljala, da bom kadar koli v takem položaju," je iskrena sogovornica, ki je na ZPM Ljubljana Moste - Polje prišla po šolske potrebščine in drugo pomoč za sina.
Živimo v družbi, ki je vedno bolj prepletena s tehnologijami. Zato je tudi vedno bolj pomembno, kakšne so naše digitalne veščine. Prejšnji teden je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede potekal simpozij Digitalne neenakosti v postpandemičnem času, ki ga je organiziral Center za družboslovno informatiko. Na simpoziju so govorci med drugim izpostavili, kako je na digitalne neenakosti vplivala pandemija covida-19, katere so najbolj ranljive skupine v naši družbi in kaj lahko naredimo, da postanemo bolj vključujoča družba.
Da bodo ukrepi ob epidemiji, ki so zahtevali skorajda rekordno dolgo zaprtje vseh šol, pustili posledice tudi na gibalnih sposobnostih otrok, je bilo jasno že kmalu po začetku epidemije. Športnovzgojni karton, ki že več kot 45 let zbira podatke o otrocih, je namreč izjemno dober vir podatkov, in ti so na drastičen upad opozorili že zelo kmalu. Toda kljub jasnim pozivom strokovnjakov, da so nujni hitri ukrepi v šolah, se je zgodilo mnogo premalo. Letošnji rezultati, v katerih so že obdelani podatki več kot 40.000 otrok, to dokazujejo, so pred dnevi potrdili strokovnjaki na javni predstavitvi v organizaciji Slovenske tiskovne agencije.
Med mladimi, ki te dni zaključujejo šolsko leto, tudi letos ni Mojce. Da sta z mamo sploh lahko preživeli, ji je že od 15 leta pomagala delati v kuhinji. Ko je mama zbolela za rakom, je sama prevzela skrb tako za bolno mamo kot za finančno preživetje.
Številne napovedane spremembe v šolskem sistemu bi morale veliko pozornosti nameniti zmanjšanju razslojevanja med otroki in ustvarjanju socialno pravičnejše šole, so prepričani v Socialni zbornici Slovenije, osrednjem strokovnem združenju na področju socialnega varstva pri nas. Ker trenutno kaže, da zastavljene reforme tega ne bodo upoštevale v zadostni meri, so ustanovili posebno Sekcijo za vzgojo v skupnosti, ki bo opozarjala tako na nujne zakonske spremembe v šolstvu kot na težave v izvajanju obstoječe zakonodaje. Pomoči, ki je na papirju na voljo vsem, namreč po njihovem mnenju običajno ne dobijo tisti, ki bi jo najbolj potrebovali.
Petič v zadnjih dveh desetletjih je tudi v Sloveniji potekala mednarodna raziskava bralne pismenosti. Opravljena je med četrtošolci, ki so v 57 državah z vsega sveta reševali identične pisne teste. Po tem, ko je od leta 2001 Slovenija nenehno dobro napredovala, so najnovejši rezultati, ki zajemajo stanje v letu 2021, precej slabši. Skrbi pa tudi podatek, da v šolo hodi vse več utrujenih in lačnih otrok. Kakšno stanje je pokazala raziskava in kaj bo treba ukreniti?
"Kakih deset ali enajstkrat smo se selili," sogovornica, mama dveh otrok, prešteje začasna bivališča, ki jih je z otrokoma zamenjala v nekaj letih po odhodu iz nasilja in alkohola polnega zakona. Prav takrat je bil tudi čas vpisa hčerke v srednjo šolo. Ker sogovornica že dolgo dela v triizmenskem delu v proizvodnji za minimalno plačo, je denarja zmanjkovalo že za plačevanje najemnine, varščine, stroškov življenja in selitev, včasih tudi za hrano… Dilema, ali hčerki kljub temu omogočiti vpis v želeno šolo, zaradi katerega bi bila selitev v dijaški dom najbolj smiselna, a tudi najdražja rešitev, je bila zelo velika, saj subvencij tudi za otroke iz najrevnejših družin ni. In ker je bila hči v dijaškem domu zadovoljna, ker je po neštetih selitvah soba v domu postala ena redkih in pomembnih stalnic v njenem življenju, je bila pridobljena subvencija Dijaškega sklada programa Botrstvo izjemno dragocena in je zanjo hvaležna še sedaj, ko je hči že uspešna študentka.
Dijaški sklad programa Botrstvo v Sloveniji je pred sedmimi leti nastal zaradi slabo urejenega subvencioniranja za bivanje v dijaških domovih za tiste dijake, ki prihajajo iz finančno šibkejših okolij. Ne glede na finančne stiske družin je namreč subvencija za bivanje največ dobrih 85€, kar zadošča za približno četrtino mesečnega stroška bivanja v dijaškem domu. Dijaki že sedmo leto pomoč pri subvencioniranju lahko dobijo pri Dijaškem skladu programa Botrstvo, kjer pa je količina pomoči povsem odvisna od zbranih donacij. Po sedmih letih, v katerih je sklad več kot upravičil svoj obstoj, bi zato bil čas, da subvencije plačil za dijaške domove, ki so v lasti države in v katerih so zaposleni javni uslužbenci, prevzame država, so prepričani pri ZPM LJ Moste Polje. Svoje argumente so naslovili tudi na pristojni ministrstvi.
Društvo Delavska svetovalnica že nekaj let javnost s konkretnimi primeri svojih članov obvešča in ozavešča, kaj vse se v delovnih razmerjih dogaja najbolj podcenjenim in najnižje plačanim zaposlenim pri nas. Pogosto pa za temi zgodbami, skupaj s stiskami svojih staršev, živijo tudi otroci. Kakšna so otroštva tistih, katerih starši delajo za minimalne plače, ki težko dobijo v najem še tako slaba stanovanja, v družinah kjer ob 12-urnih izmenah zmanjka časa in energije in kako vse skupaj poslabšujejo še administrativne ovire in zakonske luknje? Z njimi se skozi včasih res težke življenjske trenutke prebija tudi predsednik Društva Delavska svetovalnica Goran Lukić.
V luči medvrstniškega nasilja, ki se med osnovnošolci zadnje čase žal prepogosto dogaja, zdaj osvetljujemo še eno pomembno osnovnošolsko tematiko. Kako mladi razumejo duševno zdravje, komu sploh zaupajo, kako nanje vpliva klima v razredu in kaj lahko starejši spremenijo, da se bodo počutili sprejete?
Vpis v srednje šole in s tem izbira poklica, morda za vse življenje, je pomembna prelomnica v življenju mladostnikov. Nanjo bi najbolj moralo vplivati predvsem to, kaj bodočega dijaka zanima, navdušuje in v čem bi lahko bil res dober, ne pa to, kako oddaljena je šola in ali starši zmorejo plačati stroške bivanja v dijaškem domu, kadar je to najboljša rešitev. A kot pravita ravnatelja dveh primorskih dijaških domov, so prav finance vse pogosteje odločilne pri tem, ali se otrok lahko vpiše na želeno smer. Ker imajo bodoči dijaki le še nekaj dni časa za morebiten prenos vlog za vpis v srednje šole, znova opozarjajo, da je pomoč Dijaškega sklada programa Botrstvo, lahko pri odločitvi za vpis zares odločilna.
Neveljaven email naslov