Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ves september smo v naših oddajah s pripovedmi otrok in utemeljitvami strokovnjakov opozarjali na to, kako pomemben je razvoj talentov in zakaj s tem, ko se otroci ne morejo vključiti v plačljive dejavnosti, izgubljamo tudi kot družba.
Ta teden sledi še zadnje dejanje, ki bo pripomoglo k finančni podpori mladih športnih talentov: dobrodelna dražba rumene majice zmagovalca letošnje dirke Tour de France Chrisa Frooma. In najprej zgodba o tem, kako je ta izjemno dragocena majica zmagovalca najpomembnejše dirke na svetu sploh prišla do nas.
Zmagovalec letošnje dirke Tour de France Chris Froome je Botrstvu podaril rumeno majico, ki jo ponujamo na dobrodelni dražbi.
Dražbe zagotovo ne bi bilo brez Kranjčana Marka Džala, ki je kot maser in del podpornega osebja pomemben del kolesarske ekipe SKY, za katero tekmuje tudi letošnji zmagovalec Toura Chris Froome. “Pet Slovencev nas je v ekipi in porodila se mi je ideja, da bi lahko kaj dobrodelnega storili. Chris je bil takoj za to, podaril je majico, se podpisal nanjo, ob njem pa še vsi ostali kolesarji, ki so to veliko dirko uspešno končali. Zagotavljam, da je majica res Chrisova, sicer pa to potrjuje tudi s svojo izjavo.”
“Chris je tako ali tako znan dobrodelnež, najbrž tudi zato, ker je odraščal v Keniji. Tam ima svojo fundacijo za pomoč mladim športnikom, še posebej podpira kolesarje, vendar pomaga komur koli, ki pomoč potrebuje,” Frooma opisuje Marko Džalo. “Vedno poudarja, da ni pomembno, s kakšnega okolja prihajaš, pomembna sta le trdo delo in talent in če je le mogoče, vedno pomaga mlajšim in perspektivnim kolesarjem in športnikom nasploh, tako z besedami spodbude kot finančno.”
Froome je vse prej kot vzvišen šampionski zvezdnik. “Zelo je dostopen in prijazen, vedno si vzame čas in se pogovori, če te kaj zanima, tudi za navijače si vzame čas, če je le trenutek primeren. Tak, “ta prav’ dečko” bi temu rekli na Gorenjskem,” se ob opisu Frooma nasmeji Džalo.
Ponudbe za podpisano rumeno majico sproti dodajamo na stran dobrodelne dražbe.
In prav ta “dečko” je Botrstvu podaril rumeno majico zmagovalca. “To je rumena majica zmagovalca oz. vodilnega v skupnem seštevku na največji kolesarski dirki na svetu. To majico dobi samo zmagovalec Toura, zato je zelo redka, torej še toliko bolj cenjena in dragocena.”
Če na svetovnem spletu poiščete fotografije z letošnje dirke, nosi Chris Froome na njih nekoliko drugačno rumeno majico, kot je ta, ki jo ponujamo na dražbi. “Majica, ki jo nosi med etapo in na stopničkah, ima natisnjen logo SKY, to je zaradi sponzorjev, da dobijo tako tudi sponzorji svoje minute v televizijskih prenosih. Ta rumena majica, ki bo na dražbi, pa je majica organizatorja. To je res original, ki ga ni mogoče kupiti nikjer in ki je edinstvena tudi zato, ker so na njej poleg Froomovega še drugi dragoceni podpisi. “
“Tako majico običajno podarijo glavnemu sponzorju ekipe, njenemu direktorju, včasih jo podarijo klubu, da ostane v vitrini, redko pa se zgodi, da jo podarijo za dobrodelen namen. Ne vem za druge, ampak Chris Froome se je res izkazal,” je nad njim iskreno navdušen Džalo.
“To je tako, kot bi nogometaši podarili pokal svetovnega prvenstva! Tour je največji dogodek v kolesarstvu na svetu! Tudi svetovno prvenstvo ali olimpijada ne pretehtata zmage na Touru, tako, da je to res sveti gral kolesarstva. Zakaj je ni obržal zase? Zato, ker zelo rad pomaga ljudem v stiski in za tak namen vedno z veseljem kaj podari, raje drugim kot sebi!”
In tokrat je po zaslugi Marka Džala dres podaril slovenskim otrokom, idejo, da bi bilo to prav za botrstvo, pa je dodal dolgoletni smučarski strokovnjak Sandi Murovec. Hkrati z odločitvijo, da je Botrstvo zaupanja vreden projekt, je bila sprejeta tudi odločitev, da naj bo celotni izkupiček namenjen mladim športnikom. “Rad bi, da se izkupiček vrne v šport, ker imamo žal v Sloveniji veliko športnih talentov, ki jim starši žal ne morejo omogočiti, da bi lahko svoj potencial in talent nadgradili v kariero in rezultate, ki jim nato vsi zelo radi ploskamo; tega ne pozabimo!”
Kajti s tem, ko samo zaradi plačljivosti zapiramo vrata športnih objektov in športnih znanj pred otroki, ki jih šport zanima, neizmerno veliko izgubljamo, je prepričan Sandi Murovec. “Šport prav gotovo ni edini, je pa eden bistvenih dejavnikov, ki so izjemno pomembni za zdrav razvoj in pomenijo vrata v normalno odraščanje in oblikovanje zdrave človekove osebnosti.”
“Zame je najbolj žalostno, da se velik talent ne more razviti samo zaradi pomanjkanja denarja, zato se mi zdi pomembno, da vsakemu otroku omogočimo razvoj, ki bi ga morda pripeljal tudi do zmage na Touru de France ali na kakšnem svetovnem prvenstvu,” dodaja Marko.
“Hkrati pa sem prepričan, da bomo neskončno razveselili nekoga, ki bo lahko dal to dragoceno rumeno majico na svojo steno,” meni Murovec. “Seveda pa je najpomembneje, da bomo zbrali čim več denarja. Da bomo lahko z njim privabili nasmeh v oči tistim otrokom, ki morda zdaj le z okna gledajo vrstnike in si želijo, da bi tudi sami postali del športa, ki ga imajo radi!”
In pot do tam bo morda lažja tudi zaradi dražbe rumene majice zmagovalca dirke vseh dirk Chrisa Frooma.
535 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Ves september smo v naših oddajah s pripovedmi otrok in utemeljitvami strokovnjakov opozarjali na to, kako pomemben je razvoj talentov in zakaj s tem, ko se otroci ne morejo vključiti v plačljive dejavnosti, izgubljamo tudi kot družba.
Ta teden sledi še zadnje dejanje, ki bo pripomoglo k finančni podpori mladih športnih talentov: dobrodelna dražba rumene majice zmagovalca letošnje dirke Tour de France Chrisa Frooma. In najprej zgodba o tem, kako je ta izjemno dragocena majica zmagovalca najpomembnejše dirke na svetu sploh prišla do nas.
Zmagovalec letošnje dirke Tour de France Chris Froome je Botrstvu podaril rumeno majico, ki jo ponujamo na dobrodelni dražbi.
Dražbe zagotovo ne bi bilo brez Kranjčana Marka Džala, ki je kot maser in del podpornega osebja pomemben del kolesarske ekipe SKY, za katero tekmuje tudi letošnji zmagovalec Toura Chris Froome. “Pet Slovencev nas je v ekipi in porodila se mi je ideja, da bi lahko kaj dobrodelnega storili. Chris je bil takoj za to, podaril je majico, se podpisal nanjo, ob njem pa še vsi ostali kolesarji, ki so to veliko dirko uspešno končali. Zagotavljam, da je majica res Chrisova, sicer pa to potrjuje tudi s svojo izjavo.”
“Chris je tako ali tako znan dobrodelnež, najbrž tudi zato, ker je odraščal v Keniji. Tam ima svojo fundacijo za pomoč mladim športnikom, še posebej podpira kolesarje, vendar pomaga komur koli, ki pomoč potrebuje,” Frooma opisuje Marko Džalo. “Vedno poudarja, da ni pomembno, s kakšnega okolja prihajaš, pomembna sta le trdo delo in talent in če je le mogoče, vedno pomaga mlajšim in perspektivnim kolesarjem in športnikom nasploh, tako z besedami spodbude kot finančno.”
Froome je vse prej kot vzvišen šampionski zvezdnik. “Zelo je dostopen in prijazen, vedno si vzame čas in se pogovori, če te kaj zanima, tudi za navijače si vzame čas, če je le trenutek primeren. Tak, “ta prav’ dečko” bi temu rekli na Gorenjskem,” se ob opisu Frooma nasmeji Džalo.
Ponudbe za podpisano rumeno majico sproti dodajamo na stran dobrodelne dražbe.
In prav ta “dečko” je Botrstvu podaril rumeno majico zmagovalca. “To je rumena majica zmagovalca oz. vodilnega v skupnem seštevku na največji kolesarski dirki na svetu. To majico dobi samo zmagovalec Toura, zato je zelo redka, torej še toliko bolj cenjena in dragocena.”
Če na svetovnem spletu poiščete fotografije z letošnje dirke, nosi Chris Froome na njih nekoliko drugačno rumeno majico, kot je ta, ki jo ponujamo na dražbi. “Majica, ki jo nosi med etapo in na stopničkah, ima natisnjen logo SKY, to je zaradi sponzorjev, da dobijo tako tudi sponzorji svoje minute v televizijskih prenosih. Ta rumena majica, ki bo na dražbi, pa je majica organizatorja. To je res original, ki ga ni mogoče kupiti nikjer in ki je edinstvena tudi zato, ker so na njej poleg Froomovega še drugi dragoceni podpisi. “
“Tako majico običajno podarijo glavnemu sponzorju ekipe, njenemu direktorju, včasih jo podarijo klubu, da ostane v vitrini, redko pa se zgodi, da jo podarijo za dobrodelen namen. Ne vem za druge, ampak Chris Froome se je res izkazal,” je nad njim iskreno navdušen Džalo.
“To je tako, kot bi nogometaši podarili pokal svetovnega prvenstva! Tour je največji dogodek v kolesarstvu na svetu! Tudi svetovno prvenstvo ali olimpijada ne pretehtata zmage na Touru, tako, da je to res sveti gral kolesarstva. Zakaj je ni obržal zase? Zato, ker zelo rad pomaga ljudem v stiski in za tak namen vedno z veseljem kaj podari, raje drugim kot sebi!”
In tokrat je po zaslugi Marka Džala dres podaril slovenskim otrokom, idejo, da bi bilo to prav za botrstvo, pa je dodal dolgoletni smučarski strokovnjak Sandi Murovec. Hkrati z odločitvijo, da je Botrstvo zaupanja vreden projekt, je bila sprejeta tudi odločitev, da naj bo celotni izkupiček namenjen mladim športnikom. “Rad bi, da se izkupiček vrne v šport, ker imamo žal v Sloveniji veliko športnih talentov, ki jim starši žal ne morejo omogočiti, da bi lahko svoj potencial in talent nadgradili v kariero in rezultate, ki jim nato vsi zelo radi ploskamo; tega ne pozabimo!”
Kajti s tem, ko samo zaradi plačljivosti zapiramo vrata športnih objektov in športnih znanj pred otroki, ki jih šport zanima, neizmerno veliko izgubljamo, je prepričan Sandi Murovec. “Šport prav gotovo ni edini, je pa eden bistvenih dejavnikov, ki so izjemno pomembni za zdrav razvoj in pomenijo vrata v normalno odraščanje in oblikovanje zdrave človekove osebnosti.”
“Zame je najbolj žalostno, da se velik talent ne more razviti samo zaradi pomanjkanja denarja, zato se mi zdi pomembno, da vsakemu otroku omogočimo razvoj, ki bi ga morda pripeljal tudi do zmage na Touru de France ali na kakšnem svetovnem prvenstvu,” dodaja Marko.
“Hkrati pa sem prepričan, da bomo neskončno razveselili nekoga, ki bo lahko dal to dragoceno rumeno majico na svojo steno,” meni Murovec. “Seveda pa je najpomembneje, da bomo zbrali čim več denarja. Da bomo lahko z njim privabili nasmeh v oči tistim otrokom, ki morda zdaj le z okna gledajo vrstnike in si želijo, da bi tudi sami postali del športa, ki ga imajo radi!”
In pot do tam bo morda lažja tudi zaradi dražbe rumene majice zmagovalca dirke vseh dirk Chrisa Frooma.
Po vijugasti cesti in mnogih ovinkih obiščemo eno izmed treh gorniških vasi, ki jih imamo pri nas, vas Luče v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Na terenu preverjamo, v kakšnem stanju so šolski prostori in kako bo potekalo prihajajoče šolsko leto. Kakšno oporo in pomoč nudijo otrokom, ki so bili prizadeti v nedavnih ujmah?
"Opazila sem, da so pred spanjem še zmeraj vse nosile modrce, in sem vprašala, zakaj spijo z njimi, jim mar ni neudobno? Pa je eno dekle reklo, da so jo, ko je bila majhna, starši otipavali med spanjem in ji je neprijetno spati brez modrca. Kar zmrznila sem. Toda najbolj šokantno je bilo, da se nobenemu izmed deklet to ni zdelo čudno. Poslušale so, kot da bi bilo to nekaj najbolj normalnega, najbrž zato, ker so vse doživele kaj podobnega."
"Mlajši kot je otrok, več bo imel telesnih simptomov, bolel ga bo trebušček, glava, imel bo motnje spanja. Ko otrok enkrat že zmore ubesediti svojo stisko, potem se lahko z njim veliko pogovarjamo. A dajmo mu občutek, da zmoremo poskrbeti tudi zanj: 'Glej, težko je, ampak bomo zmogli'."
Donacije BOTER5 in BOTER10, ki bodo v avgustu poslane na številko 1919, bodo v celoti namenjene družinam za saniranje škode po poplavah. V program Botrstvo je trenutno vključenih več kot 6300 otrok iz vse Slovenije, seveda tudi iz močno prizadetih in poplavljenih območij. Pri ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo programe Botrstvo, Veriga dobrih ljudi in še nekaj podobnih za celostno pomoč otrokom, že od začetka poplav pripravljajo različne načine za pomoč tistim, ki jo bodo potrebovali.
Festivalsko, koncertno in na splošno kreativno-umetniško poletje je na vrhuncu, po treh letih precej okrnjenega dogajanja je tudi želja in potreba občinstva po dogodkih zelo velika. Toda pestrega poletnega dogajanja ne bi bilo brez neštetih ustvarjalnih, pogosto prekarno zaposlenih ustvarjalcev, ki so bili že pred epidemijo na robu preživetja. Epidemija je položaj na kulturno-ustvarjalnem področju močno poslabšala, zato so se štiri raziskave, ki so bile izvedene med začetkom in koncem epidemičnih ukrepov, osredotočale predvsem na vpliv takratnih ukrepov. Vendar so ob tem izrisale še številne druge, precej bolj dolgotrajne in trdovratne težave tega sektorja, ki so soodgovorne za revščino večine ustvarjalcev in s tem tudi njihovih otrok. Če se v takih razmerah sploh odločijo zanje. O usodi ustvarjalcev iz kreativnih dejavnosti in številnih drugih, ki v različnih oblikah delovnih razmerij ne morejo več preživeti, je govorila soustanoviteljica kreativnega centra Poligon in neodvisna raziskovalka Eva Matjaž.
Za tiste, ki imajo med šolskimi počitnicami pestre možnosti za druženje, spoznavanje novih krajev in ljudi, se zdi odhod na letovanja kakšne od humanitarnih organizacij morda manj privlačna možnost, a za številne je to še vedno sploh edina možnost za počitniški oddih zunaj domačega okolja. Letovanja so tudi dragocena učna priložnost, sploh za otroke, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti doma. Tudi letos jih je v prvih julijskih dneh na letovanju spremljala vzgojiteljica Anja. Da letovanja otrokom veliko daje, kaže tudi to, da veliko tistih, ki so se letovanj udeleževali kot otroci, zdaj pa želijo pomagati tako, da postajajo vzgojitelji prostovoljci. Da bi tudi mlajši lahko dobili bogato življenjsko popotnico iz poletnih letovanj. Hvala vsem, ki jih omogočate tudi z donacijami.
V Strunjanu je v začetku julija letovalo 50 ukrajinskih otrok iz Kijeva in njegove okolice. To je bila druga skupina otrok na letovanju pri nas v okviru projektov Slovenske karitas, ki jih sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Letovanje je bilo namenjeno predvsem temu, da se otroci v času počitnic razbremenijo stisk, ki so posledica vojnega dogajanja v domovini. Otroke, stare od osem do šestnajst let, je ob pestrem programu in izletih, pa tudi likovni terapiji, spremljalo več mladih prostovoljcev.
Številni otroci, ki so bili v program Botrstvo vključeni ob njegovih začetkih pred štirinajstimi leti, so zdaj že polnoletni in samostojni ljudje ali pa svojo izobrazbeno pot pravkar končujejo. In vedo, da brez pomoči številnih donatorjev in botrov tega uspeha ne bi mogli doseči. V teh dneh diplomo na eni izmed tehniških fakultet piše tudi sogovornik.
Mama dveh otrok je po nekajletni kalvariji, preživeti v kriznih centrih, varnih hišah in materinskih domovih končno zaživela v najemniškem stanovanju in dobila službo z minimalno plačo. Zagotavljanje počitniškega varstva je brez pomoči bližnjih velikanski finančni zalogaj. Ker pa gre za otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami oz. z avtizmom, pa je iskanje poletnega varstva še bistveno težje. Poletje je kljub počitnicam ali prav zaradi njih za starše lahko zelo stresen čas.
Odkar je mož zbolel za rakom na ledvicah, sama pa se zaradi sina z avtizmom ne more zaposliti, sogovorničina družina ne zmore več plačati vseh stroškov. "Moja mama je delala pri Rdečem križu, tudi doma smo zato imeli 'Rdeči križ', ker je ljudem pomagala kadar koli in jim je nosila tudi stvari od doma. Vse življenje sem tudi sama pomagala drugim, zato je nepopisno težko, ko moraš sam prositi za pomoč, nikoli si nisem predstavljala, da bom kadar koli v takem položaju," je iskrena sogovornica, ki je na ZPM Ljubljana Moste - Polje prišla po šolske potrebščine in drugo pomoč za sina.
Živimo v družbi, ki je vedno bolj prepletena s tehnologijami. Zato je tudi vedno bolj pomembno, kakšne so naše digitalne veščine. Prejšnji teden je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede potekal simpozij Digitalne neenakosti v postpandemičnem času, ki ga je organiziral Center za družboslovno informatiko. Na simpoziju so govorci med drugim izpostavili, kako je na digitalne neenakosti vplivala pandemija covida-19, katere so najbolj ranljive skupine v naši družbi in kaj lahko naredimo, da postanemo bolj vključujoča družba.
Da bodo ukrepi ob epidemiji, ki so zahtevali skorajda rekordno dolgo zaprtje vseh šol, pustili posledice tudi na gibalnih sposobnostih otrok, je bilo jasno že kmalu po začetku epidemije. Športnovzgojni karton, ki že več kot 45 let zbira podatke o otrocih, je namreč izjemno dober vir podatkov, in ti so na drastičen upad opozorili že zelo kmalu. Toda kljub jasnim pozivom strokovnjakov, da so nujni hitri ukrepi v šolah, se je zgodilo mnogo premalo. Letošnji rezultati, v katerih so že obdelani podatki več kot 40.000 otrok, to dokazujejo, so pred dnevi potrdili strokovnjaki na javni predstavitvi v organizaciji Slovenske tiskovne agencije.
Med mladimi, ki te dni zaključujejo šolsko leto, tudi letos ni Mojce. Da sta z mamo sploh lahko preživeli, ji je že od 15 leta pomagala delati v kuhinji. Ko je mama zbolela za rakom, je sama prevzela skrb tako za bolno mamo kot za finančno preživetje.
Številne napovedane spremembe v šolskem sistemu bi morale veliko pozornosti nameniti zmanjšanju razslojevanja med otroki in ustvarjanju socialno pravičnejše šole, so prepričani v Socialni zbornici Slovenije, osrednjem strokovnem združenju na področju socialnega varstva pri nas. Ker trenutno kaže, da zastavljene reforme tega ne bodo upoštevale v zadostni meri, so ustanovili posebno Sekcijo za vzgojo v skupnosti, ki bo opozarjala tako na nujne zakonske spremembe v šolstvu kot na težave v izvajanju obstoječe zakonodaje. Pomoči, ki je na papirju na voljo vsem, namreč po njihovem mnenju običajno ne dobijo tisti, ki bi jo najbolj potrebovali.
Petič v zadnjih dveh desetletjih je tudi v Sloveniji potekala mednarodna raziskava bralne pismenosti. Opravljena je med četrtošolci, ki so v 57 državah z vsega sveta reševali identične pisne teste. Po tem, ko je od leta 2001 Slovenija nenehno dobro napredovala, so najnovejši rezultati, ki zajemajo stanje v letu 2021, precej slabši. Skrbi pa tudi podatek, da v šolo hodi vse več utrujenih in lačnih otrok. Kakšno stanje je pokazala raziskava in kaj bo treba ukreniti?
"Kakih deset ali enajstkrat smo se selili," sogovornica, mama dveh otrok, prešteje začasna bivališča, ki jih je z otrokoma zamenjala v nekaj letih po odhodu iz nasilja in alkohola polnega zakona. Prav takrat je bil tudi čas vpisa hčerke v srednjo šolo. Ker sogovornica že dolgo dela v triizmenskem delu v proizvodnji za minimalno plačo, je denarja zmanjkovalo že za plačevanje najemnine, varščine, stroškov življenja in selitev, včasih tudi za hrano… Dilema, ali hčerki kljub temu omogočiti vpis v želeno šolo, zaradi katerega bi bila selitev v dijaški dom najbolj smiselna, a tudi najdražja rešitev, je bila zelo velika, saj subvencij tudi za otroke iz najrevnejših družin ni. In ker je bila hči v dijaškem domu zadovoljna, ker je po neštetih selitvah soba v domu postala ena redkih in pomembnih stalnic v njenem življenju, je bila pridobljena subvencija Dijaškega sklada programa Botrstvo izjemno dragocena in je zanjo hvaležna še sedaj, ko je hči že uspešna študentka.
Dijaški sklad programa Botrstvo v Sloveniji je pred sedmimi leti nastal zaradi slabo urejenega subvencioniranja za bivanje v dijaških domovih za tiste dijake, ki prihajajo iz finančno šibkejših okolij. Ne glede na finančne stiske družin je namreč subvencija za bivanje največ dobrih 85€, kar zadošča za približno četrtino mesečnega stroška bivanja v dijaškem domu. Dijaki že sedmo leto pomoč pri subvencioniranju lahko dobijo pri Dijaškem skladu programa Botrstvo, kjer pa je količina pomoči povsem odvisna od zbranih donacij. Po sedmih letih, v katerih je sklad več kot upravičil svoj obstoj, bi zato bil čas, da subvencije plačil za dijaške domove, ki so v lasti države in v katerih so zaposleni javni uslužbenci, prevzame država, so prepričani pri ZPM LJ Moste Polje. Svoje argumente so naslovili tudi na pristojni ministrstvi.
Društvo Delavska svetovalnica že nekaj let javnost s konkretnimi primeri svojih članov obvešča in ozavešča, kaj vse se v delovnih razmerjih dogaja najbolj podcenjenim in najnižje plačanim zaposlenim pri nas. Pogosto pa za temi zgodbami, skupaj s stiskami svojih staršev, živijo tudi otroci. Kakšna so otroštva tistih, katerih starši delajo za minimalne plače, ki težko dobijo v najem še tako slaba stanovanja, v družinah kjer ob 12-urnih izmenah zmanjka časa in energije in kako vse skupaj poslabšujejo še administrativne ovire in zakonske luknje? Z njimi se skozi včasih res težke življenjske trenutke prebija tudi predsednik Društva Delavska svetovalnica Goran Lukić.
V luči medvrstniškega nasilja, ki se med osnovnošolci zadnje čase žal prepogosto dogaja, zdaj osvetljujemo še eno pomembno osnovnošolsko tematiko. Kako mladi razumejo duševno zdravje, komu sploh zaupajo, kako nanje vpliva klima v razredu in kaj lahko starejši spremenijo, da se bodo počutili sprejete?
Vpis v srednje šole in s tem izbira poklica, morda za vse življenje, je pomembna prelomnica v življenju mladostnikov. Nanjo bi najbolj moralo vplivati predvsem to, kaj bodočega dijaka zanima, navdušuje in v čem bi lahko bil res dober, ne pa to, kako oddaljena je šola in ali starši zmorejo plačati stroške bivanja v dijaškem domu, kadar je to najboljša rešitev. A kot pravita ravnatelja dveh primorskih dijaških domov, so prav finance vse pogosteje odločilne pri tem, ali se otrok lahko vpiše na želeno smer. Ker imajo bodoči dijaki le še nekaj dni časa za morebiten prenos vlog za vpis v srednje šole, znova opozarjajo, da je pomoč Dijaškega sklada programa Botrstvo, lahko pri odločitvi za vpis zares odločilna.
Neveljaven email naslov