Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Študija Unicefa o razslojevanju otrok

25.04.2016

Tudi med prebivalci najrazvitejših držav se vrzel med blaginjo ljudi iz višjih in najnižjih slojev veča že zadnja tri desetletja. A če je je bilo nekoč to razslojevanje najočitnejše med starejšim prebivalstvom, se zdaj seli med mlajše. To je generacija, ki se vse bolj sooča z naraščajočo revščino. Zato se je najnovejša Unicefova raziskava osredotočila prav na raziskovanje neenakosti v blaginji otrok v 41 najrazvitejših držav OECD iN EU. Preučevala je dohodkovno neenakost, dosežke na področju izobraževanja, samooceno zdravja in pa zadovoljstvo z življenjem. Čeprav Slovenija ni med najslabšimi, bi nas nekateri podatki morali skrbeti, opozarja Vodja zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alja Otavnik.

Stopnja tveganja revščine pri otrocih je višja, kot je v povprečju celotne populacije

“Še pred nekaj desetletji so bile razlike v blaginji najočitnejše v sloju starejših prebivalcev, zdaj se vrzel med  bogatimi in revnimi intenzivno seli med mlajše. To je  generacija, ki se tudi v najbogatejših državah sveta vse bolj srečuje z naraščajočo revščino. Prav zato se je  najnovejša  Unicefova raziskava osredinila na raziskovanje neenakosti v blaginji  otrok  v 41 najrazvitejših držav OECD in EU,” pojasnjuje odločitev za tako raziskavo vodja zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alja Otavnik.

Raziskava je zajela štiri vidike: dohodkovno neenakost, dosežke v izobraževanju, samooceno zdravja  in zadovoljstvo z življenjem.

Desetina najrevnejših ima za polovico manj dohodka od drugih

Čeprav Slovenija ni med najslabšimi, generalno se uvršča na deveto mesto, bi nas nekateri podatki morali skrbeti: “Deset odstotkov otrok, ki so revnejši kot preostalih 90 odstotkov slovenskih otrok, ima kar za polovico manj razpoložljivega dohodka. In ta razlika  se nam je od leta 2008 še povečala. To pa nas s še šestimi državami EU uvršča v najslabšo skupino. Ker se nam je znižal  tudi povprečni dohodek, to pomeni, da so otroci zdrsnili le še  globlje. Ti revnejši so še revnejši, kot so bili, podatki pa tudi kažejo, da imamo več revnih otrok kot v začetku krize. Če primerjamo stopnjo tveganja revščine s stopnjo celotne populacije, je ta stopnja pri otrocih višja. To pomeni, da ukrepi države niso usmerjeni v zaščito najrevnejše populacije. Tukaj bi Slovenija z vsem znanjem, izkušnjami in tudi z zgodovino dobre skrbi za otroke zdaj morala narediti več.”

Z neukrepanjem probleme socialne države prelagamo v prihodnost

“Tudi pri dosežkih  v izobraževanju sodimo v zlato sredino držav: a če pogledamo dosežke otrok iz socialno najbolj ogroženih okolij, imajo ti za okoli 15 odstotkov slabše rezultate, zato je pomembno temu posvetiti več pozornosti. Tukaj namreč izgubljamo potenciale. Če namreč ne  ukrepamo, se začarani krog revščine seli iz generacije v generacijo in si v resnici probleme socialne države prelagamo v prihodnost!”

“Seveda nobena država ne omogoča prav vsem otrokom enakih izhodišč in možnosti. A res je, da se da že z razmeroma finančno skromnimi, a res dobro usmerjenimi ukrepi narediti veliko!”

Alja Otavnik

Islandija je bila ena izmed držav, ki se je je kriza najbolj dotaknila, zato pa je revščina otrok narastla bolj kot v preostalih državah v letih od 2008 do 2012. Kljub temu je vlada vpeljala nekatere pomembne ukrepe za krepitev finančnega položaja, ki bi čim bolj ščitili najbolj ranljive skupine, vključujoč otroke. Islandija je vpeljala tudi pomembna zmanjšanja stroškov z nekaterimi izjemami za socialne izdatke. Preoblikovala je tudi strošek krize z vpeljavo progresivne davčne reforme. Dodatni prihodki pa so se uporabili za dvigovanje plač javnih uslužbencev, blaginje in otroških dodatkov. Zato je revščina otrok močno upadla v letih od 2012 do 2013, kažejo Unicefovi podatki.

Bistveno zmanjšana poraba sladkorja

“Slovenijo lahko pohvalimo, ker ji je uspelo zelo omejiti uporabo sladkorja in sladkih pijač, po tem dosežku smo celo na drugem mestu. Hkrati pa rezultati kažejo, da imajo otroci iz socialno šibkejših okolij bistveno manj možnosti  za udeleževanje v obšolskih dejavnostih, športnih dejavnostih, tako pa jim tudi ne omogočamo razvoja veščin, sposobnosti talentov. Tudi tukaj  kot družba zgubljamo potenciale.”

Odprava revščine otrok ni med prioritetami naše družbe

Tudi ta raziskava znova potrjuje, da tudi najbogatejše države sveta niso dovolj zaščitile svojih otrok. Poročilo je jasen opomnik, da je zdrav razvoj otrok predvsem stvar političnih odločitev. S tem ko se vlaga v blaginjo otrok, se vlaga v celotno družbo, zato bi to moralo biti vodilo pri vseh pomembnih političnih odločitvah, ki naslavljajo ta vprašanja,” je jasna predstavnica Unicefa.  Da ne politike ne sistemi, ki jih izvajajo, ne opažajo nujnosti odprave vseh teh pomanjkljivosti, smo v oddajah Botrstva že res velikokrat opozorili. In to, da se spreminja tako malo in tako po polžje, kaže, da odprava revščine ni med prioritetami naše družbe.


Botrstvo

529 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Študija Unicefa o razslojevanju otrok

25.04.2016

Tudi med prebivalci najrazvitejših držav se vrzel med blaginjo ljudi iz višjih in najnižjih slojev veča že zadnja tri desetletja. A če je je bilo nekoč to razslojevanje najočitnejše med starejšim prebivalstvom, se zdaj seli med mlajše. To je generacija, ki se vse bolj sooča z naraščajočo revščino. Zato se je najnovejša Unicefova raziskava osredotočila prav na raziskovanje neenakosti v blaginji otrok v 41 najrazvitejših držav OECD iN EU. Preučevala je dohodkovno neenakost, dosežke na področju izobraževanja, samooceno zdravja in pa zadovoljstvo z življenjem. Čeprav Slovenija ni med najslabšimi, bi nas nekateri podatki morali skrbeti, opozarja Vodja zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alja Otavnik.

Stopnja tveganja revščine pri otrocih je višja, kot je v povprečju celotne populacije

“Še pred nekaj desetletji so bile razlike v blaginji najočitnejše v sloju starejših prebivalcev, zdaj se vrzel med  bogatimi in revnimi intenzivno seli med mlajše. To je  generacija, ki se tudi v najbogatejših državah sveta vse bolj srečuje z naraščajočo revščino. Prav zato se je  najnovejša  Unicefova raziskava osredinila na raziskovanje neenakosti v blaginji  otrok  v 41 najrazvitejših držav OECD in EU,” pojasnjuje odločitev za tako raziskavo vodja zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alja Otavnik.

Raziskava je zajela štiri vidike: dohodkovno neenakost, dosežke v izobraževanju, samooceno zdravja  in zadovoljstvo z življenjem.

Desetina najrevnejših ima za polovico manj dohodka od drugih

Čeprav Slovenija ni med najslabšimi, generalno se uvršča na deveto mesto, bi nas nekateri podatki morali skrbeti: “Deset odstotkov otrok, ki so revnejši kot preostalih 90 odstotkov slovenskih otrok, ima kar za polovico manj razpoložljivega dohodka. In ta razlika  se nam je od leta 2008 še povečala. To pa nas s še šestimi državami EU uvršča v najslabšo skupino. Ker se nam je znižal  tudi povprečni dohodek, to pomeni, da so otroci zdrsnili le še  globlje. Ti revnejši so še revnejši, kot so bili, podatki pa tudi kažejo, da imamo več revnih otrok kot v začetku krize. Če primerjamo stopnjo tveganja revščine s stopnjo celotne populacije, je ta stopnja pri otrocih višja. To pomeni, da ukrepi države niso usmerjeni v zaščito najrevnejše populacije. Tukaj bi Slovenija z vsem znanjem, izkušnjami in tudi z zgodovino dobre skrbi za otroke zdaj morala narediti več.”

Z neukrepanjem probleme socialne države prelagamo v prihodnost

“Tudi pri dosežkih  v izobraževanju sodimo v zlato sredino držav: a če pogledamo dosežke otrok iz socialno najbolj ogroženih okolij, imajo ti za okoli 15 odstotkov slabše rezultate, zato je pomembno temu posvetiti več pozornosti. Tukaj namreč izgubljamo potenciale. Če namreč ne  ukrepamo, se začarani krog revščine seli iz generacije v generacijo in si v resnici probleme socialne države prelagamo v prihodnost!”

“Seveda nobena država ne omogoča prav vsem otrokom enakih izhodišč in možnosti. A res je, da se da že z razmeroma finančno skromnimi, a res dobro usmerjenimi ukrepi narediti veliko!”

Alja Otavnik

Islandija je bila ena izmed držav, ki se je je kriza najbolj dotaknila, zato pa je revščina otrok narastla bolj kot v preostalih državah v letih od 2008 do 2012. Kljub temu je vlada vpeljala nekatere pomembne ukrepe za krepitev finančnega položaja, ki bi čim bolj ščitili najbolj ranljive skupine, vključujoč otroke. Islandija je vpeljala tudi pomembna zmanjšanja stroškov z nekaterimi izjemami za socialne izdatke. Preoblikovala je tudi strošek krize z vpeljavo progresivne davčne reforme. Dodatni prihodki pa so se uporabili za dvigovanje plač javnih uslužbencev, blaginje in otroških dodatkov. Zato je revščina otrok močno upadla v letih od 2012 do 2013, kažejo Unicefovi podatki.

Bistveno zmanjšana poraba sladkorja

“Slovenijo lahko pohvalimo, ker ji je uspelo zelo omejiti uporabo sladkorja in sladkih pijač, po tem dosežku smo celo na drugem mestu. Hkrati pa rezultati kažejo, da imajo otroci iz socialno šibkejših okolij bistveno manj možnosti  za udeleževanje v obšolskih dejavnostih, športnih dejavnostih, tako pa jim tudi ne omogočamo razvoja veščin, sposobnosti talentov. Tudi tukaj  kot družba zgubljamo potenciale.”

Odprava revščine otrok ni med prioritetami naše družbe

Tudi ta raziskava znova potrjuje, da tudi najbogatejše države sveta niso dovolj zaščitile svojih otrok. Poročilo je jasen opomnik, da je zdrav razvoj otrok predvsem stvar političnih odločitev. S tem ko se vlaga v blaginjo otrok, se vlaga v celotno družbo, zato bi to moralo biti vodilo pri vseh pomembnih političnih odločitvah, ki naslavljajo ta vprašanja,” je jasna predstavnica Unicefa.  Da ne politike ne sistemi, ki jih izvajajo, ne opažajo nujnosti odprave vseh teh pomanjkljivosti, smo v oddajah Botrstva že res velikokrat opozorili. In to, da se spreminja tako malo in tako po polžje, kaže, da odprava revščine ni med prioritetami naše družbe.


08.05.2024

Pripomočki na maturi: Diskriminacija ali samo togo upoštevanje zakona?

Dijakinje in dijaki so letošnji spomladanski izpitni rok včeraj odprli z esejem pri slovenščini, sledi pa še dober mesec in pol reševanja maturitetnih pol. Že tako zelo stresno obdobje pa je še nekoliko stresnejše za tiste, ki jim konvencionalni okvir mature ni pisan na kožo: tako imenovani zrelostni izpit bi namreč uspešneje reševali s prilagoditvami, kot so uporaba barvnih folij, posebnih LOOP slušalk, ki blažijo motnjo pozornosti, in podobnega. Gre za vizualno majhne predmete, ki pa lahko znatno zmanjšajo vrzel diskriminacije.


29.04.2024

Minimalna plača: Brez humanitarcev ne bi imela niti za najemnino in hrano

Rekordno nizko stopnjo brezposelnosti in veliko povpraševanje po kadrih bi zlahka lahko razumeli kot znak, da zaposleni ljudje s svojo plačo lahko živijo vsaj znosno življenje, tudi zato, ker se je minimalna plača v zadnjem času vendarle nekoliko zvišala. Toda pri humanitarnih organizacijah opozarjajo, da je vse več prosilcev za pomoč zaposlenih in to za polni delovni čas, ne nujno z nizko izobrazbo in ne na najnižjih delovnih mestih, pa vendar ne zmorejo več plačevati osnovnih življenjskih stroškov. Pri ZPM Moste, kjer vodijo tudi program Botrstvo, opažajo, da se še posebej izrazito stiske kažejo v enostarševskih družinah in da zaposleni še težje priznavajo, da ne zmorejo preživeti. Takšna je tudi zgodba mame osnovnošolca, ki se je zaradi zelo nizke plače z otrokom v zadnjih štirih letih že petič prisiljena seliti. Nekaj podatkov o tem, koliko zaposlenih prejema minimalno plačo in kakšne so plačne razlike v javnem in zasebnem sektorju, poda analitik za področje trga dela in plač z Urada za makroekonomske analize in razvoj RS Mitja Perko.


23.04.2024

Kar normalno je, da mladi vedno težje zaupamo drug drugemu

Amerikanizacija, vsakodnevni novi trendi na Instagramu in TikToku ... Po besedah mladih vse več težav osnovnošolk in osnovnošolcev izhaja iz družbenih omrežij, kjer je sprejeto celo zahrbtno obnašanje drug do drugega. Pri tem pa še vedno, kljub zavedanju, vse aplikacije s težavo izbrišemo. "Med sabo se primerjamo v skoraj vsem; kdo je boljši v športu, kdo lepše izgleda, kdo je višji, ima lepše oči, lase, ocene," povedo devetošolci z ljubljanskih in okoliških osnovnih šol.


17.04.2024

Lanina zgodba: Komaj čakam dan, ko se mi ne bo treba vrniti domov v to kričanje, bežanje, klicanje policije

Po maminem nenadnem odhodu sta Lana in njen brat živela z očetom in bolno babico in čeprav ji je bilo le sedem let, je oče vse več gospodinjskih in drugih bremen prelagal nanjo. "V bistvu si že celo sredno šolo želim in komaj čakam, da bo prišel trenutek, ko se ne bom več rabila vrniti domov, v to kričanje, ko ne vem, ali bom morala klicati policijo ali ne, ali bom morala bežati ali ne. In to mi je največja motivacija, da delam šolo, ker vem, da hočem čim prej iti na svoje," pravi dijakinja Lana, odličnjakinja, ki z bratom in očetom živi na propadajoči kmetiji. Po maminem odhodu je kljub mladosti vrsto let sama skrbela za nepokretno babico in prenašala vse večje nasilje. Obupno slabe so tudi bivanjske razmere, živi v mrzli podstrešni sobi nad garažo, v objektu, ločenem od hiše, brez sanitarij, vode in zadostnega ogrevanja. Vsak konec tedna se iz dijaškega doma vse težje vrača domov: "Vse me mine, res, tako mi je težko, ko se spomnim, da ni hrane, da ni tople vode, da pridem po celem tednu v sobo, ki je mrzla, pozimi je tudi samo dve stopinji in rabi veliko časa, da se zgreje, da ne vem, koliko odej naj še dam nase, ker se zbudim premražena…"


10.04.2024

Brezplačni maturitetni tečaj je v praksi dostopen le dijakom, ki jih vse leto vzdržujejo starši

Tokratna sogovornica je z odliko končala tako srednjo strokovno šolo in tudi poklicno maturo, a ker si je izbrala študij, na katerem je pogoj za vpis splošna matura, se je vpisala v celoletni maturitetni tečaj, ki je uradna priprava na ta zrelostni izpit. Tečaj je sicer brezplačen, a je za dijake, ki doma nimajo finančne podpore, vseeno težko dosegljiv, ker za leto takega izobraževanja niso upravičeni do štipendije, subvencija za bivanje v dijaških domovih pa ne glede na socialno-ekonomsko stanje in na dolgoletno opozarjanje na ta problem, še vedno sploh ne obstaja. Na pristojnem ministrstvu trdijo, da to ni težava, saj da so tečaji vsakomur dosegljivi z dnevno vožnjo, pa tudi zanimanja zanje ni prav veliko. Velik pa je osip med vpisanimi dijaki, ki ob nerednem obiskovanju tečaja takoj izgubijo status dijaka.


03.04.2024

Ni pošteno, da od nas pričakujejo načrt življenja, če še sami ne vemo, kdo smo

Epidemija lova na petice, vse večja razslojenost srednješolcev, upad števila gimnazijcev iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom, v dve- in triletnih srednješolskih programih vpisanih le odstotek najbogatejših otrok. To so skrb zbujajoče teme, o katerih smo že poročali, tokrat pa pred 34. nacionalnim Otroškim parlamentom o njih ter žal marsikateri drugi debatiramo z devetošolkami in devetošolci iz ljubljanskih in okoliških osnovnih šol. Kako bi mladi zmanjšali stres v šolah, kako bi izboljšali svoj odnos s starši in sovrstniki?


27.03.2024

Anitin sklad: Če lahko pomagamo nemudoma, ljudi obvarujemo pred še hujšimi težavami

Predvsem delo na terenu z družinami, z obiski njihovih domov, z osebno oceno stanja in s pogovorom, veliko lažje odkrije nakopičene težave družin. Starši namreč v prošnjah za pomoč pogosto navajajo le del težav, stik z njimi pa lahko za začetnimi problemi počasi naplavi še mnogo skritih. Če strokovni sodelavci ZPM Moste Polje takrat lahko takoj pomagajo, s tem velikokrat preprečijo povečevanje nastalih stroškov in predvsem stisk in težav. Prav takim hitrim pomočem bo odslej namenjen poseben Anitin sklad.


20.03.2024

Goran Dragić: Prav je, da okolju, kjer sem odraščal, dam nekaj nazaj

Nekdanji košarkar Goran Dragić s svojo ekipo zavzeto pripravlja dobrodelni dogodek, ki ga je naznanil v začetku letošnjega leta. Na tem se bodo v prijateljskem duhu pomerili številni košarkarski zvezdniki iz lige NBA. Zlati kapetan slovenske reprezentance bo del zbranih sredstev, iz naslova prodanih vstopnic, namenil svoji fundaciji preko katere obnavlja košarkarska igrišča po Sloveniji, večji del pa programu Botrstvo v športu, kjer je kot ambasador nasledil kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča.


13.03.2024

Težko je delati same nočne izmene, a želimo ohraniti vsaj to plesni polno stanovanje

Odhod iz nasilnega razmerja je zelo zahteven korak, ki ga zmorejo redke žrtve, praviloma ženske, življenje po njem pa je pogosto zelo težko. Sogovornica se je z dvema otrokoma najprej umaknila v varno hišo, po odhodu iz nje pa se je spoprijemala z neštetimi težavami, tudi sistemskimi, najtežje je pri iskanju stanovanja in varstvu otrok. Ker je zaradi višjih dodatkov prisiljena delati skoraj same nočne izmene, dnevno spi le nekaj ur, kljub popolni izčrpanosti pa druge rešitve kot življenje v premajhnem in plesni polnem stanovanju in nenehnem odrekanju sploh nima.


06.03.2024

Nevidno in neplačano: skrbstveno delo žensk

Od oskrbe lastnih otrok, nato do lastnih staršev. Vzdrževanje članov družine v večini primerov pade na ženske. V duhu praznovanja mednarodnega dneva žensk je tokratna oddaja Botrstvo namenjena vedno bolj aktualni problematiki skrbstvenem dela kot nevidnega dela žensk. Zakaj ostaja nevidno in neplačano? Tradicija pravi, da preprosto zato, ker ženske skrbijo iz dobrosrčnosti. O razsežnostih in posledicah skrbstvenega dela smo se pogovarjali z dolgoletno raziskovalko na tem področju dr. Majdo Hrženjak.


28.02.2024

Eni skrivajo težavo, drugi vpijejo po pomoči

Smo sredi akcije 40 dni brez alkohola, ki je izraz solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi njega. Zaradi stigme je pogosto težko poiskati pomoč, alkoholizem v družini pa zaznamuje otroke tudi v njihovi odrasli dobi. Stroka opozarja, da imamo dva skrajna profila mladih, ki živijo v družini, kjer čezmerno pijejo - pridne, tihe, zelo motivirane dijake in učence, ki prikrivajo družinsko sramoto, in tiste, ki z različnimi oblikami prestopniškega vedenja kričijo po pomoči.


21.02.2024

V imenu otrok bi morali vložiti tožbo zaradi tega, kaj se jim je dogajalo med epidemijo

Tudi za tretjino slabše gibalne sposobnosti šolarjev in dijakov, ki bodo drastično zmanjšale njihovo uspešnost predvsem v slabše plačanih in storitvenih poklicih, slabši so učni dosežki, vse več otrok je kljub gibanju zasedenih, mnogi so treniranje športov zamenjali za igranje igric, štejemo že vsaj štiri izgubljene generacije, ki primanjkljajev v gibalni sposobnosti ne bodo več nadomestile, ker se ne šolajo več.


14.02.2024

Pred informativnimi dnevi: Srednješolci vse bolj razslojeni

Pred izobrazbeno oziroma poklicno odločitvijo bo v prihodnjih tednih nova generacija osnovnošolcev in dijakov. V pomoč jim bodo informativni dnevi, ki bodo na srednjih šolah in fakultetah potekali ta konec tedna. Vpisnih mest je za vse dovolj, a možnosti za vpis na katero izmed bolj zaželenih šol je vse manj. Najprej zato, ker je generacija devetošolcev zelo številna, drugič pa, ker vse višje povprečne ocene v šolah in s tem pridobljene točke vse bolj omejujejo vpis na zahtevnejše poklicne šole, predvsem pa na gimnazije. Recimo na ljubljanskih prostora za otroke z uspehom, ki smo mu nekoč rekli prav dober, tako rekoč ni več. Še večja težava je, da se v srednji šoli otroci že močno razslojijo in da je med gimnazijci zelo malo otrok iz družin z nižjim socialno ekonomskim statusom, v dve- in triletnih srednješolskih programih pa je vpisan le odstotek najbogatejših otrok. To je problem, na katerega že vrsto let opozarjajo tudi pri Državnem izpitnem centru.


07.02.2024

Če že nimata mame, da bi vsaj imela spodoben dom

V več kot desetletju srečevanja z otroki in mladostniki iz programa Botrstvo smo le redko naleteli na tako nepopisno slabe bivanjske razmere, kot so v hiši, v kateri z očetom živita najstnika Lovro in Anže. Če bi temu sploh lahko rekli hiša. Med lesenimi deskami zunanjih sten skoraj stoletje stare, pretežno lesene stavbe, so ponekod špranje tako široke, da je videti zunanjo svetlobo. Tudi skozi podnice in strop pronica ledeno mrzel zrak. Fanta, ki jima je pred desetletjem umrla mama, odraščata v skrajno bednih razmerah, zato si - skupaj z očetom - silno želijo prenove. Večino del skušajo postoriti sami, a čeprav oče dela v tovarni v štirih izmenah in občasno opravi še kakšno honorarno delo, priznava, da je dohodkov premalo za nakup vsaj najosnovnejšega materiala.


31.01.2024

Medvrstniško nasilje: Zdrava družba sprejema različnost

Čeprav se morda ob spremljanju medijev zdi oddaljeno, pa nasilje ni le pred našim pragom, ampak je žal še preveč zakoreninjeno v naši družbi. Predstavimo osebno zgodbo mame verbalno nadlegovanega otroka. Na podlagi občutkov, ki jih doživljajo nadlegovani otroci, je na Fakulteti za družbene vede nastala njena razstava z naslovom Lej, kakšen si – seveda v odrasli interpretaciji otroških čustev. Zakaj je kljub medijski izpostavljenosti nasilja v šolah in izobraževanju to še vedno prisotno? Kaj lahko naredi starš, če prepozna stisko svojega otroka in kaj lahko nenazadnje naredi družba, da bi se vsi naučili strpno sobivati z mnogimi medsebojnimi razlikami?


24.01.2024

Od mnenja, da mene že nihče ne bo metal po tleh do naslova državnih prvakinj

"Ko sem gledala posnetke juda, sem si rekla, da mene že nihče ne bo tako metal po tleh," svoje prve vtise po povabilu, naj se pridruži skupini za opolnomočenje žensk skozi trening juda, pove Ana, ena tistih, ki se je pred dobrim letom prvič v življenju znašla na tatamiju. Ob njej je bila skupina žensk, ki so šle skozi trpke življenjske izkušnje, izkusile begunstvo, nasilje v partnerskih zvezah ali kakšno od zlorab.


17.01.2024

"Kdorkoli razmišlja, da bi postal boter, naj ne razmišlja predolgo"

Včasih je res nepredstavljivo, kako lahko en sam dogodek za vedno spremeni življenje družine, da iz uspešnega poslovnega življenja sčasoma zdrsne do točke, ko iz donatorjev sama postane prejemnica pomoči. A pot je k sreči lahko tudi obratna in naša sogovornika sta po nekaj letih prejemanja pomoči za svoja otroka zdaj lahko postala botra majhnemu fantku ter se tako pridružila več kot 10.000 botrom v projektu Botrstvo v Sloveniji.


10.01.2024

92-letna botra Meta Kramar: Največja sreča ni imeti stvari, pač pa osrečiti druge

Te dni so pri ZPM Moste polje, ki že 14. leto vodi program Botrstvo, v svoje evidence vpisali že 10.000 botra oziroma botro. Med tistimi, ki botruje že več kot desetletje, je tudi dvaindevetdesetletna upokojena klinična psihologinja Meta Kramar. Ker je vse življenje delala z družinami in z otroki v stiski, je tudi dragocena premišljevalka o spremembah v duševnem zdravju in v stiskah otrok danes in pred desetletji.


25.12.2023

Zdaj lahko verjamem vase, v najino svetlo prihodnost, v ljudi, ki jim je mar

Med lanskimi prazniki sta se Eva in Mia, takrat 21 in 7 let stari sestri, soočali z nepopisno žalostjo ob izgubi obeh staršev, z njima pa tudi vseh sredstev za preživetje. Zaradi tujega državljanstva jima namreč ni pripadalo skoraj nič pomoči, ki bi jima sicer lahko vsaj malo pomagala. A pomagali ste poslušalci in jima zagotovili, vsaj v materialnem smislu, normalno življenje. Leto dni pozneje je res čudovito slišati, kako zelo jima pomoč, od poslanega SMS-a, paketa, pisma do vsega, kar sta prejeli, spreminja življenji in pomaga zastaviti zelo visoke življenjske cilje! Hvala vsem, ki ste pomagali sestrama Evi in Miji, ali ste v vseh teh letih kakorkoli pomagali otrokom v stiski. V teh letih je pomoč svojih botrov dobili več kot 13.000 otrok, tem je pomagalo skoraj 10.000 botrov, skupaj pa je bilo podarjenih več kot 30 milijonov evrov. Programu Botrstvo, ki ga na Valu 202 podpiramo že vrsto let lahko pomagate tudi tako, da ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer ga vodijo, še letos namenite košček svoje dohodnine.


18.12.2023

Ne smem se zlomiti, ker bo potem kar šest otrok ostalo brez doma

Odločitev, da v svojo družino sprejmejo tri nečake in nečakinjo, ki so zaradi hudega zanemarjanja končali najprej v varni hiši in nato še v zavetišču, je bila za štiričlansko družino edina možna, a hkrati izjemno težka.


Stran 1 od 27
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov