Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

“Očim je mamo ubil pred najinimi očmi”

04.03.2019

Kaja svojega očeta ne pozna, vse otroštvo in tudi življenje pa ji je zaznamoval očim, ki je po letih nasilja pred njenimi oči in očmi mlajšega brata umoril njuno mamo. Takrat sedemletna deklica je klicala policijo in bila edina opora bratcu, s katerim so jo še isti dan poslali v rejništvo k povsem neznanim ljudem, pri katerih sta ostala vrsto let. In imela samo drug drugega. Po spletu naključij zdaj skorajda nimata stikov in tako je Kaja še toliko bolj sama pred naslednjim velikim korakom: morebitno odločitvijo za študij in samostojno življenje.

Po otroštvu brez staršev je zdaj morda zadnja priložnost, da Kaja uresniči svoje sanje

Kaja svojega očeta ne pozna, vse otroštvo in tudi življenje pa ji je zaznamoval očim, ki je po letih nasilja pred njenimi oči in očmi mlajšega brata umoril njuno mamo. Takrat sedemletna deklica je klicala policijo in bila edina opora bratcu, s katerim so jo še isti dan poslali v rejništvo k povsem neznanim ljudem, pri katerih sta ostala vrsto let. In imela samo drug drugega. Po spletu naključij zdaj skorajda nimata stikov in tako je Kaja še toliko bolj sama pred naslednjim velikim korakom: morebitno odločitvijo za študij in samostojno življenje.

Kaja svojega očeta ne pozna, vse otroštvo in tudi življenje pa ji je zaznamoval očim, ki je po letih nasilja pred njenimi oči in očmi mlajšega brata umoril njuno mamo.

Kajino zgodbo lahko slišite ob 10.10 @Botrstvo pic.twitter.com/kkWWHzCfpf

— ? Val 202 (@Val202) March 4, 2019

Kako pomagati?

Kaji lahko pomagate z neposredno materialno pomočjo s paketi ali vrednostnimi boni, z nakazili na poseben sklic, objavljen na naši spletni strani, in seveda tudi s SMS-i: BOTER5 na 1919. Pomoč lahko pošljete ali dostavite tudi na ZPM Ljubljana Moste Polje, Proletarska 1, in na paket na veliko napišete za Kajo iz zgodbe Vala 202.

Podatki za UPN

 

 

 

 

Deset bank je podpisalo dogovor o oprostitvi plačila provizij pri donacijah za projekt Botrstvo v Sloveniji in drugih humanitarnih programih ZPM Ljubljana Moste Polje. Banke od zdaj svojim komitentom ne bodo več obračunavale provizije pri donacijah, če bodo te označene s kodo namena CHAR. Seznam bank:

  • Nova Ljubljanska banka,
  • Hypo Alpe Adria,
  • Abanka,
  • Banka Koper,
  • SKB,
  • Unicredit banka,
  • Delavska hranilnica,
  • Sberbank,
  • NKBM in
  • Hranilnica Lon.

Za dodatne informacije lahko pokličete ZPM Ljubljana Moste Polje na telefonski številki 08/205 26 93 in 01/544 30 43, pošljete lahko tudi elektronsko sporočilo na naslov info@boter.si ali novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si. Odgovori na najpogostejša vprašanja tistih, ki bi radi pomagali družinam iz naših zgodb, so zbrani tukaj.

Z vilicami mi je prebadal kožo po vsem obrazu

“Iz otroštva se najbolj spomnim nasilja vseh vrst, od psihičnega, spolnega, fizičnega … Prepiri, ki so pripeljali do nasilja, so se začeli zaradi majhnih, povsem nepomembnih stvari: če večerja ni bila točno na mizi, če je prevoz zamujal. V nekaj sekundah je vse izbruhnilo, po nekaj minutah sva bili z mamo od udarcev že neprepoznavni. Spomnim se tudi dogodka, ko večerje nisem pojedla natanko do trenutka, ki si ga je zamislil očim. Kaznovana sem bila tako, da mi je z vilicami prebadal kožo po vsem obrazu.”

Jaz nisem smela na krožke, mama ne v službo

“Udarcev in vsega drugega, kar nama je počel, se spomnim, kot bi se zgodili včeraj. Otrok tega nikoli ne pozabi, to so travme za vse življenje in prepričana sem, da se jih bom enako živo spomnila še po tridesetih ali petdesetih letih. Velikokrat zaradi udarcev nisem šla v šolo, nisem hodila niti na obšolske dejavnosti, v glasbeno šolo ali podobno, kot pač hodijo otroci. Bilo je nepredstavljivo, da bi kdor koli kam šel brez njegovega spremstva. Tudi mama ni smela v službo, po nekaj mesecih jo je morala pustiti. Sama ni smela niti k svoji mami niti k drugim sorodnikom.”

Vseskozi sem upala, da bomo odšli

“Pri rosnih šestih letih se spomnim, kolikokrat sem jo prosila, da bi odšli, tudi bratec, čeprav njemu nikoli ni ničesar storil. K sorodnikom nismo mogli, saj so na družinskih srečanjih, praznovanjih rojstnih dni in ob podobnih priložnostih spoznali, kako nasilen človek je. Zato mama ni imela rešitve, kam bi lahko šla. Toda po vseh udarcih, strahu in vseh grozotah, ki sva jih preživeli, sem nenehno upala, da bo zbrala pogum in bova vendarle odšli. Držala sem pesti, da bova morda šli jutri ali pa naslednji dan. Tega dne, žal, nisem dočakala …”

V odsevu balkonskih vrat videla, da očim ubija mamo

“Tistega jutra naju je z bratom zbudila mama, a ne tako, kot mame budijo svoje otroke. Zbudila naju je s kričanjem in nato sem v odsevu balkonskih vrat videla, da očim ubija mamo pred mojimi očmi. Ko se je vse končalo, sem jaz, sedemletna deklica, poklicala policijo. S takrat še ne štiriletnim bratcem sva tiste dolge minute gledala njeno truplo in nisva vedela, kaj naj narediva. Čakala sva na policijo in vedela sem, da je konec trpljenja, da je konec vseh muk, ki sem jih tam preživljala. A najbolj šokantno je bilo spoznanje, da je konec življenja z mamo.”

Še isto jutro v roke neznanim rejnikom

Prišli so policisti in socialna delavka, ki ju je še isto jutro odpeljala v rejniško družino, k popolnim tujcem. Nihče od njunih sorodnikov takrat ni izpolnjeval pogojev za rejništvo, se spominja Kaja: “Teh ljudi in okolja sploh nisva poznala in zato naju je bilo le še bolj strah. V rejniški družini sva bila osem let. A razpoloženje tam ni bilo takšno, kot bi moralo biti. Zato se je brat odločil, da gre v družinsko rejništvo k svoji babici, ki jo ima po očetovi strani. Jaz sem tam ostala še leto ali dve in nato šla v družinsko rejništvo k sestrični.”

Imela sva le drug drugega, zdaj še tega ne

Po spletu naključij zdaj, odkar živita vsak pri svojih sorodnikih, z bratom skorajda nimata stikov. “Izgubila sva tako rekoč vse stike, morda si nekajkrat na leto napiševa par vrstic. Mislim, da je zato obema hudo. V vsem, kar sva preživela, sva dolgo imela le drug drugega. Zdaj sva nekako izgubila tudi to …”

Še na edini fotografiji je mama v modricah

Z bratom sta tako tistega jutra izgubila mamo, družino, dom in tako rekoč vse, kar je soustvarjalo njuno otroštvo: “Iz otroštva mi je ostala le ena mamina fotografija, obe sva na njej. A tudi na tej ima mama obraz v modricah, tako da me še ta spominja na očima in na njegov zverinski odnos. Imam pa tudi vzglavnik, ki mi ga je mama kupila za rojstni dan in tako rekoč nikamor ne grem brez njega.”

Pišite, kličite, iščite pomoč, predvsem pa pakirajte in odidite!

In še nekaj je za vedno ostalo v spomin na mamo: prepričanje, da si prav nihče ne zasluži živeti v nasilnem odnosu in da se vselej, ampak res vselej lahko najde pot iz njega. Tudi sama si zdaj želi postati opora tistim, ki bi iz nasilja radi odšli, še pravočasno, česar njena mama žal ni zmogla: “Vsi smo se ga bali, živeli smo v nepopisnem strahu. Nihče ni upal pomagati, nihče ni ukrepal. Tudi ko je mama zbrala pogum in zahtevala prepoved približevanja, ga ta, kot številni, pač sploh ni upošteval. Vseskozi sem imela občutek, da sem sama na svetu in edina, ki se ji to dogaja. Ko je mama le zbrala pogum, je bilo prepozno. Njeno pismo, ki je bilo klic na pomoč, je v izbrano nevladno organizacijo prispelo prav na dan, ko je bila tako kruto umorjena: zato pozivam vse, ki prestajajo nasilje, pišite, kličite, iščite pomoč, predvsem pa pakirajte in odidite!” prosi Kaja vse, ki lahko kakor koli preprečijo, da bi še kakšna žrtev nasilja doživela to, kar so doživeli v njeni družini.

Razbremeniti sorodnike ali zaživeti sanje o študiju?

Kaja zdaj ob koncih tedna živi pri svojih rejnikih, med tednom pa zaradi šolanja v dijaškem domu. Čez nekaj mesecev bo končala izobrazbo za poklic, ki je ne veseli. Ob vpisu v srednjo šolo so ji namreč kljub odličnemu osnovnošolskemu uspehu svetovali izobraževanje, po katerem bi se lahko čim prej zaposlila.

Zdaj, ko ima morda še zadnjo priložnost za to, da izobrazbeno pot usmeri tja, kamor si od nekdaj zares želi, pa so finance največja ovira na poti. To mlado, močno, ambiciozno dekle, neskončno hvaležno sorodnikom, ki so jo v najstniških letih vzeli pod streho in jo vseskozi podpirali, hkrati tudi ve, da ji ne oni, ki že imajo dva svoja študenta, ne kdor koli drug iz sorodstva na poti v samostojnost ne morejo pomagati.

“Pred mano sta dve zelo različni poti. Po eni strani bi s končanjem šolanja in zaposlitvijo finančno močno razbremenila družino, pri kateri živim. Tudi sami imajo dva študenta in vem, kako veliki stroški so to. Ko si v rejništvu, imaš tako ali tako nenehno občutek, da si strošek. Zavedam se, da me družina nikakor ne dojema tako, pomagajo mi, kolikor lahko, čeprav so zagotovo tudi sami kdaj v stiski.”

Druga pot pa je, da grem kljub vsemu študirat to, kar si od srca želim, od kar se spomnim. Ta odločitev bi mi bila veliko lažja, če bi imela vsaj neko finančno varnost, na katero bi se lahko zanašala. Na družino, pri kateri živim, se ne bi rada več, ker je zame ogromno naredila. In vem, kako težko je, če bi ob dveh študentih morala pomagati še meni.

Bodo sredstva odločala o Kajini prihodnosti?

V nekaj prihodnjih tednih se bo Kaja morala odločiti, ali bo šolanje sploh nadaljevala. Njeno veliko željo po študiju, pri kateri ji sorodniki ne morejo zares pomagati, lahko podprete tudi z donacijami. Iz njih se bo pri projektu Botrstvo oblikoval poseben sklad, namenjen izključno temu, da bo Kaja zdaj, ob vstopu v polnoletnost, svojo preteklost lahko končno pustila za seboj in prvič zares zaživela svoje poklicne in življenjske sanje.


Botrstvo

544 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

“Očim je mamo ubil pred najinimi očmi”

04.03.2019

Kaja svojega očeta ne pozna, vse otroštvo in tudi življenje pa ji je zaznamoval očim, ki je po letih nasilja pred njenimi oči in očmi mlajšega brata umoril njuno mamo. Takrat sedemletna deklica je klicala policijo in bila edina opora bratcu, s katerim so jo še isti dan poslali v rejništvo k povsem neznanim ljudem, pri katerih sta ostala vrsto let. In imela samo drug drugega. Po spletu naključij zdaj skorajda nimata stikov in tako je Kaja še toliko bolj sama pred naslednjim velikim korakom: morebitno odločitvijo za študij in samostojno življenje.

Po otroštvu brez staršev je zdaj morda zadnja priložnost, da Kaja uresniči svoje sanje

Kaja svojega očeta ne pozna, vse otroštvo in tudi življenje pa ji je zaznamoval očim, ki je po letih nasilja pred njenimi oči in očmi mlajšega brata umoril njuno mamo. Takrat sedemletna deklica je klicala policijo in bila edina opora bratcu, s katerim so jo še isti dan poslali v rejništvo k povsem neznanim ljudem, pri katerih sta ostala vrsto let. In imela samo drug drugega. Po spletu naključij zdaj skorajda nimata stikov in tako je Kaja še toliko bolj sama pred naslednjim velikim korakom: morebitno odločitvijo za študij in samostojno življenje.

Kaja svojega očeta ne pozna, vse otroštvo in tudi življenje pa ji je zaznamoval očim, ki je po letih nasilja pred njenimi oči in očmi mlajšega brata umoril njuno mamo.

Kajino zgodbo lahko slišite ob 10.10 @Botrstvo pic.twitter.com/kkWWHzCfpf

— ? Val 202 (@Val202) March 4, 2019

Kako pomagati?

Kaji lahko pomagate z neposredno materialno pomočjo s paketi ali vrednostnimi boni, z nakazili na poseben sklic, objavljen na naši spletni strani, in seveda tudi s SMS-i: BOTER5 na 1919. Pomoč lahko pošljete ali dostavite tudi na ZPM Ljubljana Moste Polje, Proletarska 1, in na paket na veliko napišete za Kajo iz zgodbe Vala 202.

Podatki za UPN

 

 

 

 

Deset bank je podpisalo dogovor o oprostitvi plačila provizij pri donacijah za projekt Botrstvo v Sloveniji in drugih humanitarnih programih ZPM Ljubljana Moste Polje. Banke od zdaj svojim komitentom ne bodo več obračunavale provizije pri donacijah, če bodo te označene s kodo namena CHAR. Seznam bank:

  • Nova Ljubljanska banka,
  • Hypo Alpe Adria,
  • Abanka,
  • Banka Koper,
  • SKB,
  • Unicredit banka,
  • Delavska hranilnica,
  • Sberbank,
  • NKBM in
  • Hranilnica Lon.

Za dodatne informacije lahko pokličete ZPM Ljubljana Moste Polje na telefonski številki 08/205 26 93 in 01/544 30 43, pošljete lahko tudi elektronsko sporočilo na naslov info@boter.si ali novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si. Odgovori na najpogostejša vprašanja tistih, ki bi radi pomagali družinam iz naših zgodb, so zbrani tukaj.

Z vilicami mi je prebadal kožo po vsem obrazu

“Iz otroštva se najbolj spomnim nasilja vseh vrst, od psihičnega, spolnega, fizičnega … Prepiri, ki so pripeljali do nasilja, so se začeli zaradi majhnih, povsem nepomembnih stvari: če večerja ni bila točno na mizi, če je prevoz zamujal. V nekaj sekundah je vse izbruhnilo, po nekaj minutah sva bili z mamo od udarcev že neprepoznavni. Spomnim se tudi dogodka, ko večerje nisem pojedla natanko do trenutka, ki si ga je zamislil očim. Kaznovana sem bila tako, da mi je z vilicami prebadal kožo po vsem obrazu.”

Jaz nisem smela na krožke, mama ne v službo

“Udarcev in vsega drugega, kar nama je počel, se spomnim, kot bi se zgodili včeraj. Otrok tega nikoli ne pozabi, to so travme za vse življenje in prepričana sem, da se jih bom enako živo spomnila še po tridesetih ali petdesetih letih. Velikokrat zaradi udarcev nisem šla v šolo, nisem hodila niti na obšolske dejavnosti, v glasbeno šolo ali podobno, kot pač hodijo otroci. Bilo je nepredstavljivo, da bi kdor koli kam šel brez njegovega spremstva. Tudi mama ni smela v službo, po nekaj mesecih jo je morala pustiti. Sama ni smela niti k svoji mami niti k drugim sorodnikom.”

Vseskozi sem upala, da bomo odšli

“Pri rosnih šestih letih se spomnim, kolikokrat sem jo prosila, da bi odšli, tudi bratec, čeprav njemu nikoli ni ničesar storil. K sorodnikom nismo mogli, saj so na družinskih srečanjih, praznovanjih rojstnih dni in ob podobnih priložnostih spoznali, kako nasilen človek je. Zato mama ni imela rešitve, kam bi lahko šla. Toda po vseh udarcih, strahu in vseh grozotah, ki sva jih preživeli, sem nenehno upala, da bo zbrala pogum in bova vendarle odšli. Držala sem pesti, da bova morda šli jutri ali pa naslednji dan. Tega dne, žal, nisem dočakala …”

V odsevu balkonskih vrat videla, da očim ubija mamo

“Tistega jutra naju je z bratom zbudila mama, a ne tako, kot mame budijo svoje otroke. Zbudila naju je s kričanjem in nato sem v odsevu balkonskih vrat videla, da očim ubija mamo pred mojimi očmi. Ko se je vse končalo, sem jaz, sedemletna deklica, poklicala policijo. S takrat še ne štiriletnim bratcem sva tiste dolge minute gledala njeno truplo in nisva vedela, kaj naj narediva. Čakala sva na policijo in vedela sem, da je konec trpljenja, da je konec vseh muk, ki sem jih tam preživljala. A najbolj šokantno je bilo spoznanje, da je konec življenja z mamo.”

Še isto jutro v roke neznanim rejnikom

Prišli so policisti in socialna delavka, ki ju je še isto jutro odpeljala v rejniško družino, k popolnim tujcem. Nihče od njunih sorodnikov takrat ni izpolnjeval pogojev za rejništvo, se spominja Kaja: “Teh ljudi in okolja sploh nisva poznala in zato naju je bilo le še bolj strah. V rejniški družini sva bila osem let. A razpoloženje tam ni bilo takšno, kot bi moralo biti. Zato se je brat odločil, da gre v družinsko rejništvo k svoji babici, ki jo ima po očetovi strani. Jaz sem tam ostala še leto ali dve in nato šla v družinsko rejništvo k sestrični.”

Imela sva le drug drugega, zdaj še tega ne

Po spletu naključij zdaj, odkar živita vsak pri svojih sorodnikih, z bratom skorajda nimata stikov. “Izgubila sva tako rekoč vse stike, morda si nekajkrat na leto napiševa par vrstic. Mislim, da je zato obema hudo. V vsem, kar sva preživela, sva dolgo imela le drug drugega. Zdaj sva nekako izgubila tudi to …”

Še na edini fotografiji je mama v modricah

Z bratom sta tako tistega jutra izgubila mamo, družino, dom in tako rekoč vse, kar je soustvarjalo njuno otroštvo: “Iz otroštva mi je ostala le ena mamina fotografija, obe sva na njej. A tudi na tej ima mama obraz v modricah, tako da me še ta spominja na očima in na njegov zverinski odnos. Imam pa tudi vzglavnik, ki mi ga je mama kupila za rojstni dan in tako rekoč nikamor ne grem brez njega.”

Pišite, kličite, iščite pomoč, predvsem pa pakirajte in odidite!

In še nekaj je za vedno ostalo v spomin na mamo: prepričanje, da si prav nihče ne zasluži živeti v nasilnem odnosu in da se vselej, ampak res vselej lahko najde pot iz njega. Tudi sama si zdaj želi postati opora tistim, ki bi iz nasilja radi odšli, še pravočasno, česar njena mama žal ni zmogla: “Vsi smo se ga bali, živeli smo v nepopisnem strahu. Nihče ni upal pomagati, nihče ni ukrepal. Tudi ko je mama zbrala pogum in zahtevala prepoved približevanja, ga ta, kot številni, pač sploh ni upošteval. Vseskozi sem imela občutek, da sem sama na svetu in edina, ki se ji to dogaja. Ko je mama le zbrala pogum, je bilo prepozno. Njeno pismo, ki je bilo klic na pomoč, je v izbrano nevladno organizacijo prispelo prav na dan, ko je bila tako kruto umorjena: zato pozivam vse, ki prestajajo nasilje, pišite, kličite, iščite pomoč, predvsem pa pakirajte in odidite!” prosi Kaja vse, ki lahko kakor koli preprečijo, da bi še kakšna žrtev nasilja doživela to, kar so doživeli v njeni družini.

Razbremeniti sorodnike ali zaživeti sanje o študiju?

Kaja zdaj ob koncih tedna živi pri svojih rejnikih, med tednom pa zaradi šolanja v dijaškem domu. Čez nekaj mesecev bo končala izobrazbo za poklic, ki je ne veseli. Ob vpisu v srednjo šolo so ji namreč kljub odličnemu osnovnošolskemu uspehu svetovali izobraževanje, po katerem bi se lahko čim prej zaposlila.

Zdaj, ko ima morda še zadnjo priložnost za to, da izobrazbeno pot usmeri tja, kamor si od nekdaj zares želi, pa so finance največja ovira na poti. To mlado, močno, ambiciozno dekle, neskončno hvaležno sorodnikom, ki so jo v najstniških letih vzeli pod streho in jo vseskozi podpirali, hkrati tudi ve, da ji ne oni, ki že imajo dva svoja študenta, ne kdor koli drug iz sorodstva na poti v samostojnost ne morejo pomagati.

“Pred mano sta dve zelo različni poti. Po eni strani bi s končanjem šolanja in zaposlitvijo finančno močno razbremenila družino, pri kateri živim. Tudi sami imajo dva študenta in vem, kako veliki stroški so to. Ko si v rejništvu, imaš tako ali tako nenehno občutek, da si strošek. Zavedam se, da me družina nikakor ne dojema tako, pomagajo mi, kolikor lahko, čeprav so zagotovo tudi sami kdaj v stiski.”

Druga pot pa je, da grem kljub vsemu študirat to, kar si od srca želim, od kar se spomnim. Ta odločitev bi mi bila veliko lažja, če bi imela vsaj neko finančno varnost, na katero bi se lahko zanašala. Na družino, pri kateri živim, se ne bi rada več, ker je zame ogromno naredila. In vem, kako težko je, če bi ob dveh študentih morala pomagati še meni.

Bodo sredstva odločala o Kajini prihodnosti?

V nekaj prihodnjih tednih se bo Kaja morala odločiti, ali bo šolanje sploh nadaljevala. Njeno veliko željo po študiju, pri kateri ji sorodniki ne morejo zares pomagati, lahko podprete tudi z donacijami. Iz njih se bo pri projektu Botrstvo oblikoval poseben sklad, namenjen izključno temu, da bo Kaja zdaj, ob vstopu v polnoletnost, svojo preteklost lahko končno pustila za seboj in prvič zares zaživela svoje poklicne in življenjske sanje.


18.09.2024

Nove prehranske smernice kot v posmeh tistim, ki ne morejo niti do šolskega kosila

Komajda so družine tudi s pomočjo humanitarnih organizacij, občin in centrov za socialno delo v začetku šolskega leta uspele otrokom zagotoviti šolske potrebščine, že se starši soočajo z drugimi stroški, ki jih morajo delno ali v celoti prispevati sami. Kakšni so stroški na osnovnošolski ravni, kako je s subvencijami in kako bi bilo mogoče sistem sofinanciranja izboljšati?


11.09.2024

Vse poletje nas je strah, ali bomo lahko pravočasno kupili vse za šolo

Že več kot dve tretjini vseh prosilcev za pomoč v humanitarnih programih Zveze Anita Ogulin in ZPM je (redno) zaposlenih, ki s plačami ne obvladujejo niti najnujnejših življenjskih stroškov. In kljub brezplačnemu osnovnemu šolstvu, zagotovljenemu z ustavo, to šolanje starše še vedno veliko stane. Brez pomoči humanitarnih organizacij in programov, kot je Botrstvo, številni tega stroška kljub varčevanju zanj sploh ne bi zmogli.


04.09.2024

Punčka je v kovčku hranila hrano za sestrico in mamo, ki sta doma lačni

Urška in Jaša sta bila letos prvič v vlogi vzgojiteljev- spremljevalcev otrok na humanitarnem letovanju Zveze Anita Ogulin in ZPM. In čeprav sta sama odraščala v pomanjkanju, Urška je kot otrok prvič videla morje šele takrat, ko jo je na letovanje peljala humanitarna organizacija, Jaša pa je bil vrsto let deležen brezplačne učne pomoči, sta bila zelo pretresena nad stiskami otrok, s katerimi sta se srečevala. Otroci se niso mogli načuditi, da je hrane dovolj in nikakor se niso mogli zasititi objemov, katerih nekateri med njimi doma niso nikoli deležni.


28.08.2024

Čarobno poletje: Lepo je videti mamo, da se vsaj en dan sproščeno zabava z nama

"Pri srcu mi je bilo lepo, ker sem videl, da tudi ona enkrat za spremembo uživa ob nas, ne pa samo otroci," je po celodnevnem družinskem kopanju v bazenskem kompleksu povedal sogovornik, ki z mamo in bratom že dolgo živi v pomanjkanju. Mama, ki je bila zaradi posebnosti v razvoju mlajšega sina že kmalu po njegovem rojstvu prisiljena pustiti službo in po ločitvi z njima živi sama, se zadnjih nekaj let bori še z rakom. Vsak strošek je preračunan do zadnjega centa, celo osnovno hrano hvaležno dobivajo iz donacij. "Mi za denar, ki bi ga porabili za en dan na kopališču, živimo dva tedna." Zato so bili neizmerno hvaležni za podarjene vstopnice iz akcije Čarobno poletje Zveze Anita Ogulin in ZPM, ki je namenjena prav temu, da bi čim več otrok lahko skupaj s starši odšlo na izlet za vsaj en počitniški dan.


14.08.2024

Čarobno poletje: Da smo lahko vsaj za en dan kam šli skupaj!

Poletna letovanja otrok, ki jih omogočajo različne humanitarne organizacije, so za otroke neprecenljiva izkušnja, a to niso doživetja, ki bi jih izkusili skupaj s svojo družino. Zato so se na Zvezi Anite Ogulin in ZPM odločili za poletno različico akcije Čarobna zima, ki je namenjena prav temu, da družine dogodke doživijo skupaj. In pred dnevi so s sredstvi, zbranimi za akcijo Čarobno poletje, brezskrben dan doživetij v Gardalandu izkusile družine z vseh koncev Slovenije.


19.07.2024

Anita Ogulin: Ne predstavljamo si, koliko generacij je drugačnih zaradi nje

Anita. Velika učiteljica, vsestranski vzor, humanitarka, motivatorka, prijateljica. Včasih je težko ubesediti velika dejanja, še bolj velike ljudi. Vseeno smo poskušali zbrati nekaj spominov, zgodb in nepozabnih življenjskih lekcij, ki jih je Anita Ogulin predajala svojim sodelavkam in sodelavcem na Zvezi Anite Ogulin in ZPM.


10.07.2024

Nekateri otroci se s taborov najraje nikoli ne bi vrnili domov

"So otroci, ki se zbujajo ponoči, jokajo, ki jih je treba potolažiti, z nami je deklica, ki je neutolažljiva, vendar ne zaradi domotožja, pa fantek, ki je pred kratkim izgubil mamico. Zgodbe so presunljive in težke, nikoli ne drezamo in ne sprašujemo, dajemo jim le občutek varnosti, da lahko spregovorijo in njihove zgodbe so res težke," o izkušnjah s prvega letošnjega letovanja pravi Nina Balent iz Zveze Anita Ogulin in ZPM. Poletni tabori so ob zabavi, sprostitvi in uživanju v počitniškem času dobra priložnost tudi za učenje življenjskih veščin, prepoznavanje in pomoč otrokom v stiskah, žal včasih tudi za to, da se otroci lahko do sitega najedo. In še vedno jih ni malo, ki na tabore prihajajo brez najosnovnejših potrebščin. In ki se najraje nikoli ne bi vrnili domov.


03.07.2024

Čarobno poletje: Ne le za en dan, hvaležni smo za vsako minuto, ki jo lahko skupaj preživimo lepo

"Nič zato, če gre za le en dan, nekdo je nekaj podaril zato, da smo lahko en dan z otroki nekje na lepšem. In bodimo hvaležni za vsako minuto, ki jo lahko tam preživimo," o možnosti, da v okviru akcije Čarobno poletje s svojima otrokoma odide na enodnevno doživetje, razmišlja samohranilka, ki zaradi skrajšanega delovnika in nizke plače z otrokoma komajda preživi mesec. Zato je pomoč akcij, ki jim lepšajo počitnice, sploh edina, ki jo imajo za preživljanje kakovostnih počitniških dni. Letovanja otrok, ki jih omogočajo različne humanitarne organizacije, so za otroke neprecenljiva izkušnja, a to niso doživetja, ki bi jih izkusili skupaj z družino. In čeprav je to morda le enodnevni izlet, obisk bazena, prireditve, ogled predstave, za družine pomeni več kot bi si lahko predstavljali. To se je velikokrat pokazalo v akciji Čarobna zima, zato bo to poletje akcija dobila še poletno različico. S sredstvi, zbranimi za Čarobno poletje bodo vsaj en brezskrbni dan doživetij lahko izkusile družine z vseh koncev Slovenije.


26.06.2024

Ustvarjalnost ne pozna spola in socialno-ekonomskega statusa

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD je poleg bralne, matematične in naravoslovne pismenosti v letu 2022 v 64 državah prvič preverjala tudi ustvarjalno mišljenje 15-letnikov, pri tem so sodelovali tudi slovenski dijaki in dijakinje. Pedagoški inštitut je sicer rezultate raziskave PISA 2022 s področja matematične in naravoslovne pismenosti predstavil že decembra lani.


19.06.2024

Subvencija stanarine: Zapleten birokratski postopek in odklonilen odnos lastnikov nepremičnin

Opozorili smo že na križe in težave, ki jih imajo pri najemanju zasebnih nepremičnin revnejše družine, še posebej tiste z več otroki ali z majhnimi otroki. Da bi ob katastrofalnih razmerah na zasebnem najemnem trgu država vsaj nekoliko pomagala, je bila pred leti uvedena možnost subvencije, a je pot do nje precej zapletena. Deloma zato, ker je postopek kar zapleten, kot tudi zato, ker lastniki nepremičnin njeno uveljavljanje lahko odklanjajo.


12.06.2024

Stanovanje bodo raje oddali nekomu s psom kot nekomu z dojenčkom

Revne družine so pri iskanju najemnega stanovanja brez kakršne koli pogajalske moči, praviloma jih ponudniki stanovanj zavrnejo takoj, že zato, ker sploh imajo otroke, kaj šele, če jih imajo več ali če so ti še majhni. Če pa stanovanje uspejo najeti, pa pogosto dneve načrtno preživljajo čim več zunaj doma, samo zato, da ne bi bilo karkoli narobe, da se ne bi nad čim pritoževali sosedje in bi zato izgubili dom, kažejo izkušnje strokovnih sodelavk programa Botrstvo pri delu z družinami, ki svoj dom iščejo na zasebnem najemnem trgu nepremičnin. Iskanje je za družine, še posebej, če imajo omejena finančna sredstva, izrazito stresna izkušnja, ki jih sili tudi v najemanje bistveno premajhnih in za bivanje skrajno neprimernih stanovanj. Ki so zanje kljub temu edini dom. S čim se soočajo, zakaj je prepričanje, da družine ni mogoče izseliti, precej napačno in na kaj morajo tako najemniki kot najemodajalci paziti pri sklepanju pogodb?


05.06.2024

Ne vem, če se ljudje sploh zavedajo, koliko otrokom pomeni taka pomoč!

Dijakinja 3. letnika srednje šole si srčno želi doseči izobrazbo, saj jo izbrani poklic zelo veseli, z vsakim letom, preživetim v šoli, bolj. A njen dom je od šole oddaljen vsaj uro do uro in pol vožnje v vsako smer, zato jo je plačilo dijaškega doma ob vpisu v to šolo močno skrbelo. Ob ločenih starših, očetu invalidskemu upokojencu in mami, ki opravlja javna dela, bi bilo plačilo bivanja v dijaškem domu komajda izvedljivo ali sploh ne. Zdaj ima v dijaškem domu zagotovljeno varno bivanje, prehrano in učno pomoč. Čas, ki bi ga porabila za vožnjo, pa lahko porabi za učenje snovi, za petje in za šport. Brez pomoči dijaškega sklada programa Botrstvo, bi najbrž srednješolska leta preživljala zelo drugače, velikansko olajšanje in hvaležnost pa čuti tudi njena mama.


29.05.2024

Socialni transferji so diskriminatorni, vse manj učinkoviti in zgrešijo več kot četrtino upravičencev

"Velikokrat slišimo, da socialni transferji ne gredo k pravim ljudem in deloma to, žal, drži. Mi vsaj 27 % ljudi, ki bi jim s socialnimi transferji morali pomagati, "ne najdemo" ali pa so se pomoči sami odrekli, ker se bojijo sankcij," na eno od ugotovitev iz najnovejšega letošnjega UMARjevega Poročila o razvoju opozarja sourednica dr. Marta Gregorčič, vodja Sektorja za socialne politike UMAR. Kljub nizki brezposelnosti in socialnim transferjem še vedno več kot 100.000 ljudi potrebuje tudi materialno pomoč kot so riž, olje, sol. Vsaj 123.000 jih puščamo v dolgotrajni revščini, ta vse bolj postaja generacijska. Pogovarjamo se le o dohodkovni revščini, a nanjo močno vplivajo stanovanjska, prometna in energetska revščina, ki predvsem ljudem z najnižjimi dohodki močno krojijo življenje.


22.05.2024

Slovenski malčki nizko izobraženih staršev so najbolj socialno izključeni med vsemi vrstniki v EU

Poročilo o razvoju, ki ga vsako leto pripravi Urad za makroekonomske analize in razvoj, je verjetno najbolj celovita analiza razvoja države z vidika gospodarskega razvoja, produktivnosti, socialnega razvoja, okoljskega vidika in z vidika upravljanja države pri nas. Iz kompleksnih podatkov iz najrazličnejših baz, raziskav in statistik se med drugim izrisujejo tudi socialna slika, kakovost življenja ter pomanjkljivosti in trendi, ki bi jih tako vlada kot družba v celoti morali jemati kot jasne opozorilne znake za čim hitrejše ukrepanje.


15.05.2024

ZPM Ljubljana Moste Polje za večjo prepoznavnost odslej z novim imenom

53 let po ustanovitvi ena najbolj prepoznavnih humanitarnih organizacij za pomoč otrokom pri nas, ZPM Ljubljana Moste Polje, dobiva novo ime. Po več pobudah in nekajletnih pripravah so organi upravljanja soglasno sklenili, da bo sprememba imena, ki po novem obsega tudi ime dolgoletne sekretarke in zdaj predsednice Anite Ogulin, pripomogla k večji prepoznavnosti, poudarila vseslovenskost vseh dejavnosti, s katerimi pomagajo otrokom in družinam po vsej državi, in preprečevala zamenjavo z organizacijami s podobnim imenom.


08.05.2024

Pripomočki na maturi: Diskriminacija ali samo togo upoštevanje zakona?

Dijakinje in dijaki so letošnji spomladanski izpitni rok včeraj odprli z esejem pri slovenščini, sledi pa še dober mesec in pol reševanja maturitetnih pol. Že tako zelo stresno obdobje pa je še nekoliko stresnejše za tiste, ki jim konvencionalni okvir mature ni pisan na kožo: tako imenovani zrelostni izpit bi namreč uspešneje reševali s prilagoditvami, kot so uporaba barvnih folij, posebnih LOOP slušalk, ki blažijo motnjo pozornosti, in podobnega. Gre za vizualno majhne predmete, ki pa lahko znatno zmanjšajo vrzel diskriminacije.


29.04.2024

Minimalna plača: Brez humanitarcev ne bi imela niti za najemnino in hrano

Rekordno nizko stopnjo brezposelnosti in veliko povpraševanje po kadrih bi zlahka lahko razumeli kot znak, da zaposleni ljudje s svojo plačo lahko živijo vsaj znosno življenje, tudi zato, ker se je minimalna plača v zadnjem času vendarle nekoliko zvišala. Toda pri humanitarnih organizacijah opozarjajo, da je vse več prosilcev za pomoč zaposlenih in to za polni delovni čas, ne nujno z nizko izobrazbo in ne na najnižjih delovnih mestih, pa vendar ne zmorejo več plačevati osnovnih življenjskih stroškov. Pri ZPM Moste, kjer vodijo tudi program Botrstvo, opažajo, da se še posebej izrazito stiske kažejo v enostarševskih družinah in da zaposleni še težje priznavajo, da ne zmorejo preživeti. Takšna je tudi zgodba mame osnovnošolca, ki se je zaradi zelo nizke plače z otrokom v zadnjih štirih letih že petič prisiljena seliti. Nekaj podatkov o tem, koliko zaposlenih prejema minimalno plačo in kakšne so plačne razlike v javnem in zasebnem sektorju, poda analitik za področje trga dela in plač z Urada za makroekonomske analize in razvoj RS Mitja Perko.


23.04.2024

Kar normalno je, da mladi vedno težje zaupamo drug drugemu

Amerikanizacija, vsakodnevni novi trendi na Instagramu in TikToku ... Po besedah mladih vse več težav osnovnošolk in osnovnošolcev izhaja iz družbenih omrežij, kjer je sprejeto celo zahrbtno obnašanje drug do drugega. Pri tem pa še vedno, kljub zavedanju, vse aplikacije s težavo izbrišemo. "Med sabo se primerjamo v skoraj vsem; kdo je boljši v športu, kdo lepše izgleda, kdo je višji, ima lepše oči, lase, ocene," povedo devetošolci z ljubljanskih in okoliških osnovnih šol.


17.04.2024

Lanina zgodba: Komaj čakam dan, ko se mi ne bo treba vrniti domov v to kričanje, bežanje, klicanje policije

Po maminem nenadnem odhodu sta Lana in njen brat živela z očetom in bolno babico in čeprav ji je bilo le sedem let, je oče vse več gospodinjskih in drugih bremen prelagal nanjo. "V bistvu si že celo sredno šolo želim in komaj čakam, da bo prišel trenutek, ko se ne bom več rabila vrniti domov, v to kričanje, ko ne vem, ali bom morala klicati policijo ali ne, ali bom morala bežati ali ne. In to mi je največja motivacija, da delam šolo, ker vem, da hočem čim prej iti na svoje," pravi dijakinja Lana, odličnjakinja, ki z bratom in očetom živi na propadajoči kmetiji. Po maminem odhodu je kljub mladosti vrsto let sama skrbela za nepokretno babico in prenašala vse večje nasilje. Obupno slabe so tudi bivanjske razmere, živi v mrzli podstrešni sobi nad garažo, v objektu, ločenem od hiše, brez sanitarij, vode in zadostnega ogrevanja. Vsak konec tedna se iz dijaškega doma vse težje vrača domov: "Vse me mine, res, tako mi je težko, ko se spomnim, da ni hrane, da ni tople vode, da pridem po celem tednu v sobo, ki je mrzla, pozimi je tudi samo dve stopinji in rabi veliko časa, da se zgreje, da ne vem, koliko odej naj še dam nase, ker se zbudim premražena…"


10.04.2024

Brezplačni maturitetni tečaj je v praksi dostopen le dijakom, ki jih vse leto vzdržujejo starši

Tokratna sogovornica je z odliko končala tako srednjo strokovno šolo in tudi poklicno maturo, a ker si je izbrala študij, na katerem je pogoj za vpis splošna matura, se je vpisala v celoletni maturitetni tečaj, ki je uradna priprava na ta zrelostni izpit. Tečaj je sicer brezplačen, a je za dijake, ki doma nimajo finančne podpore, vseeno težko dosegljiv, ker za leto takega izobraževanja niso upravičeni do štipendije, subvencija za bivanje v dijaških domovih pa ne glede na socialno-ekonomsko stanje in na dolgoletno opozarjanje na ta problem, še vedno sploh ne obstaja. Na pristojnem ministrstvu trdijo, da to ni težava, saj da so tečaji vsakomur dosegljivi z dnevno vožnjo, pa tudi zanimanja zanje ni prav veliko. Velik pa je osip med vpisanimi dijaki, ki ob nerednem obiskovanju tečaja takoj izgubijo status dijaka.


Stran 1 od 28
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov