Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dolgotrajna revščina močno vpliva na otrokove želje, samopodobo, načrte za prihodnost. Brez vaše pomoči bi bilo otroštvo številnim pomurskih otrok bistveno manj srečno
Dolgotrajna revščina močno vpliva na otrokove želje, samopodobo, načrte za prihodnost. Brez vaše pomoči bi bilo otroštvo številnim pomurskih otrok bistveno manj srečno
“Ti otroci so vdani v usodo, sprijaznijo se s svojim stanjem, ne drznejo si razmišljati o tem, kaj bi v življenju radi počeli, pač pa iščejo poti, kako čim prej finančno razbremeniti starše in pač najti neko zaposlitev, ki jim bo omogočala preživetje. Grozno. Nobenega žara v očeh, nobenih visokih ciljev. Le vdanost v usodo, ki jo vidijo tudi pri svojih starših.” – direktorica Centra za socialno delo Murska Sobota Sandra Fekonja.
K temu zagotovo pripomorejo tudi stroški šolanja, četudi pri nas praviloma ne poznamo šolnin. Pri kritju stroškov obveznih šolskih potrebščin in opreme, obveznih delovnih uniform, učnega orodja in tudi obveznih ekskurzij starši ne morejo dobiti sistemske pomoči. Čeprav je vse našteto pogoj, da dijaki sploh lahko končajo letnik. In tistim dijakom, ki bi nujno potrebovali bivanje v dijaškem domu, morajo stroške bivanja plačati starši, ne glede na družinske zmožnosti. Ko v praksi vidiš, kako vse to vpliva na otroke, šele spoznaš zgrešenost take odločitve, opomni sogovornica:
»Drži, da je vsak posameznik odgovoren za svoje preživetje, a kadar gre za tako hude stiske, bi morali imeti boljše sistemske rešitve. Vsak otrok bi se moral izobraževati v smeri, ki ga veseli. Kajti dolgoročno bo to tudi za državo pozitivno: če bodo imeli poklic, ki jih veseli, ga bodo z veseljem in tudi zagotovo bolje opravljali kot nekdo, ki ga to sploh ne veseli.«
Toda zakonodaja o dodeljevanju socialne pomoči je jasna in precej toga, še tako srčnim in zavzetim strokovnim delavcem odločanje o socialnih pomočeh v veliki meri narekuje računalniški sistem in ne prosta presoja. Zato CSDji ljudi pogosto po pomoč napotijo še na nevladne in humanitarne organizacije ali sami iščejo dodatne možnosti pomoči.
Toda to, da je usoda otrokove prihodnosti odvisna od okoliščin, zavzetosti pristojnega centra in iznajdljivosti konkretnega socialnega delavca, uspešnosti nabirk donacij lokalnih nevladnikov ali naključnih donatorjev, je vendarle poraz in ne uspeh socialnega sistema, se strinja direktorica.
Pred osmimi leti korenito spremenjen sistem socialnih pomoči se je izkazal kot velik udarec za številne najrevnejše. Ne le, da so se pravice za mnoge zmanjšale, pot do njih se je zbirokratizirala in socialne delavce potisnila pred ekran in jih odstranila s terena. Kljub dolgo napovedovanima reorganizaciji CSDjev in zmanjšanju birokratizacije današnje izkušnje kažejo, da njihovo delo še vedno pretežno ostaja računalniško krojen sistem izdajanja odločb. Kar je v Pomurju, kjer je kriza zarezala najglobje in konjunktura prinesla bolj malo učinka, ljudi pripeljalo do tega, da delo centrov za socialno delo pogosto razumejo bolj kot del problema in ne kot del rešitve njihovih stisk, je iskrena direktorica Centra za socialno delo Murska Sobota Sandra Fekonja.
Kljub temu pa so številna otroštva bila lepša prav zaradi pomoči programa Botrstvo. Zaradi več kot 7.400 botrov in zaradi številnih donatorjev. Skupaj so v desetletju obstoja tega najbolj prepoznavnega programa pomoči otrokom prispevali več kot 14 milijonov evrov pomoči za botrovanje svojim varovancem, za letovanja, razvoj talentov, za dijaški sklad in za to, da otrokom iz socialnega dna skupaj vrnemo prihodnost. Trenutno na svojega botra na vseh koncih Slovenije še vedno čaka 120 otrok. https://www.boter.si/#botri-three-column Hvala vsem za pomoč.
532 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Dolgotrajna revščina močno vpliva na otrokove želje, samopodobo, načrte za prihodnost. Brez vaše pomoči bi bilo otroštvo številnim pomurskih otrok bistveno manj srečno
Dolgotrajna revščina močno vpliva na otrokove želje, samopodobo, načrte za prihodnost. Brez vaše pomoči bi bilo otroštvo številnim pomurskih otrok bistveno manj srečno
“Ti otroci so vdani v usodo, sprijaznijo se s svojim stanjem, ne drznejo si razmišljati o tem, kaj bi v življenju radi počeli, pač pa iščejo poti, kako čim prej finančno razbremeniti starše in pač najti neko zaposlitev, ki jim bo omogočala preživetje. Grozno. Nobenega žara v očeh, nobenih visokih ciljev. Le vdanost v usodo, ki jo vidijo tudi pri svojih starših.” – direktorica Centra za socialno delo Murska Sobota Sandra Fekonja.
K temu zagotovo pripomorejo tudi stroški šolanja, četudi pri nas praviloma ne poznamo šolnin. Pri kritju stroškov obveznih šolskih potrebščin in opreme, obveznih delovnih uniform, učnega orodja in tudi obveznih ekskurzij starši ne morejo dobiti sistemske pomoči. Čeprav je vse našteto pogoj, da dijaki sploh lahko končajo letnik. In tistim dijakom, ki bi nujno potrebovali bivanje v dijaškem domu, morajo stroške bivanja plačati starši, ne glede na družinske zmožnosti. Ko v praksi vidiš, kako vse to vpliva na otroke, šele spoznaš zgrešenost take odločitve, opomni sogovornica:
»Drži, da je vsak posameznik odgovoren za svoje preživetje, a kadar gre za tako hude stiske, bi morali imeti boljše sistemske rešitve. Vsak otrok bi se moral izobraževati v smeri, ki ga veseli. Kajti dolgoročno bo to tudi za državo pozitivno: če bodo imeli poklic, ki jih veseli, ga bodo z veseljem in tudi zagotovo bolje opravljali kot nekdo, ki ga to sploh ne veseli.«
Toda zakonodaja o dodeljevanju socialne pomoči je jasna in precej toga, še tako srčnim in zavzetim strokovnim delavcem odločanje o socialnih pomočeh v veliki meri narekuje računalniški sistem in ne prosta presoja. Zato CSDji ljudi pogosto po pomoč napotijo še na nevladne in humanitarne organizacije ali sami iščejo dodatne možnosti pomoči.
Toda to, da je usoda otrokove prihodnosti odvisna od okoliščin, zavzetosti pristojnega centra in iznajdljivosti konkretnega socialnega delavca, uspešnosti nabirk donacij lokalnih nevladnikov ali naključnih donatorjev, je vendarle poraz in ne uspeh socialnega sistema, se strinja direktorica.
Pred osmimi leti korenito spremenjen sistem socialnih pomoči se je izkazal kot velik udarec za številne najrevnejše. Ne le, da so se pravice za mnoge zmanjšale, pot do njih se je zbirokratizirala in socialne delavce potisnila pred ekran in jih odstranila s terena. Kljub dolgo napovedovanima reorganizaciji CSDjev in zmanjšanju birokratizacije današnje izkušnje kažejo, da njihovo delo še vedno pretežno ostaja računalniško krojen sistem izdajanja odločb. Kar je v Pomurju, kjer je kriza zarezala najglobje in konjunktura prinesla bolj malo učinka, ljudi pripeljalo do tega, da delo centrov za socialno delo pogosto razumejo bolj kot del problema in ne kot del rešitve njihovih stisk, je iskrena direktorica Centra za socialno delo Murska Sobota Sandra Fekonja.
Kljub temu pa so številna otroštva bila lepša prav zaradi pomoči programa Botrstvo. Zaradi več kot 7.400 botrov in zaradi številnih donatorjev. Skupaj so v desetletju obstoja tega najbolj prepoznavnega programa pomoči otrokom prispevali več kot 14 milijonov evrov pomoči za botrovanje svojim varovancem, za letovanja, razvoj talentov, za dijaški sklad in za to, da otrokom iz socialnega dna skupaj vrnemo prihodnost. Trenutno na svojega botra na vseh koncih Slovenije še vedno čaka 120 otrok. https://www.boter.si/#botri-three-column Hvala vsem za pomoč.
Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato bomo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, poskušali pomagati eni od prav posebnih osnovnih šol.
Razmišljanje ene od boter v projektu Botrstvo, ki je bila nekoč tudi sama v socialni stiski, zdaj pa pomaga drugim.
Ločitev staršev, šest selitev v enem letu, nato vrnitev v nekdanje okolje, ki pa ga ni več želelo sprejeti, pa prometna nesreča, zaradi katere je očetovo življenje dolgo viselo na nitki, vse to je bilo preveč za osnovnošolca Adriana, ki je svoje stiske skušal končati na najbolj tragičen način. Zdaj skuša zaživeti na novo, a mu huda finančna stiska grozi, da bo morda že letos moral znova zamenjati šolo in okolje, v katerem se dobro počuti.
Da dosežemo, da otrok pomaga otroku ne potrebujemo veliko. A namen je dosežen, če to stori večkrat in z veseljem. Neja Jerant je obiskala vrtec Galjevica, kjer tovrstnega veselja ne manjka. Na pobudo mamice enega izmed otrok, se je vzgojiteljica v času tedna otroka odločila, da bodo otroci, seveda s pomočjo staršev, poskušali nabrati čim več stvari, ki jih socialno ogroženi otroci potrebujejo.
Vse od začetka šolskega leta smo v oddajah Botrstva opozarjali na pomen zunajšolskih dejavnosti in razvoja talentov socialno ogroženih otrok ter nizali argumente, zakaj z izgubljenimi talenti izgublja tudi družba kot celota. Ta teden z akcijo zaključujemo.
Lani spomladi smo predstavili zgodbo Julije in Lare, dveh sestričen, ki je bila hkrati tudi zgodba o dveh družinah, saj neozdravljivo bolna Julija, za katero po smrti mamice in hudi invalidnosti očeta skrbi babica, veliko časa preživi z Larino družino.Čeprav Juliji nihče ne more pozdraviti bolezni, ste poslušalci izdatno pripomogli, da še poldrugo leto kasneje obe družini živita veliko lažje.
Botrska zgodba je tokrat namenjena skritemu brezdomstvu, tudi pri otrocih.
Ves september smo v naših oddajah s pripovedmi otrok in utemeljitvami strokovnjakov opozarjali na to, kako pomemben je razvoj talentov in zakaj s tem, ko se otroci ne morejo vključiti v plačljive dejavnosti, izgubljamo tudi kot družba. Ta teden sledi še zadnje dejanje, ki bo pripomoglo k finančni podpori mladih športnih talentov: dobrodelna dražba rumene majice zmagovalca letošnje dirke Tour de France Chrisa Frooma. In najprej zgodba o tem, kako je ta izjemno dragocena majica zmagovalca najpomembnejše dirke na svetu sploh prišla do nas.
Opozorjamo na pomen dostopnosti do prostočasnih dejavnosti za otroke iz socialno šibkih okolij, tokrat posebej opozarjamo na šport.
Ob številnih stroških, ki jih prinaša novo šolsko leto in prihajajoča jesen, so izdatki za prostočasne dejavnosti tisti, ki prvi odpadejo iz družinskih proračunov. Toda tudi otroci iz socialno najšibkejših okolij so polni talentov in si neizmerno želijo biti športniki, glasbeniki, pevci, zelo si želijo biti uspešni in svojim talentom in veščinami vsaj na teh področjih biti enakovredni premožnim vrstnikom.
“Komaj sva čakala, da bo prišel dan, ko bova šla na morje,” še v bratčevem imenu pove Matej, ki se je pred dnevi vrnil s svoje edine letošnje počitniške dogodivščine. “Moj najboljši prijatelj je postal Tim, skupaj sva lovila rake, polžke in školjke in plavala.“ “Imeli smo odlične vzgojitelje, vrstniki so bili prijazni. Igrali smo namizne igre, uživali na plaži, plavali, skakali s pomola, zvečer pa smo imeli različne programe – ples, športne in olimpijske igre, pa iskanje nadarjenih in ,poroke’. Super je bilo, fenomenalno!” podoživlja svoja doživetja prikupna najstnica Sara, ki je na letovanju spletla številna nova prijateljstva.
Počitnice na morju so za mnoge samoumevne, za mnoge nedosegljive, za nekatere pa bodo letos tudi s pomočjo naših poslušalcev končno dosanjane sanje . . .
Letovanja brez staršev, v novem okolju, z vrstniki iz povsem drugačnih okolij, so neprecenljiva izkušnja za vse otroke, še posebej pa za tiste, ki vse leto živijo v pomanjkanju vseh vrst. Kot pravijo dolgoletni vzgojitelji Estera, Sabina, Saša, Matjaš in Boris, tisti otroci, ki na letovanja prihajajo s pomočjo donatorjev, vse pogosteje nanje prihajajo brez najosnovnejše opreme in so vse pogosteje - željni hrane.
Letovanja, ki jih pripravljajo tudi različne humanitarne organizacije, so za otroke s socialnega dna pomembna predvsem zaradi nabiranja novih doživetij, saj so pogosto tudi med šolskim letom odrinjeni na rob, za otroke, ki živijo brez materialnega pomanjkanja, pa je neprecenljiva predvsem izkušnja neobremenjenega druženja z vrstniki, s katerimi se običajno prav zaradi družbene razslojenosti ne družijo prav veliko? Mozaik letovanj nam bodo v prihodnjih oddajah pomagali sestaviti dolgoletni spremljevalci otrok na letovanjih iz ZPMS.
Muhammed Kisirisa je pri petnajstih letih v ugandskem slumu, kjer je tudi odraščal, ustanovil prvo dobrodelno organizacijo. Vse od takrat pomaga mladim iz najbolj depriviligiranih družin. S tremi prijatelji je tako ustanovil organizacijo za temeljne spremembe, ki nekaj sto otrokom omogoča izobraževanje, vodijo pa tudi nekakšno botrstvo za otroke - posamezniki lahko namreč določenemu otroku namenjajo po 30$ na mesec. Tokrat torej po svoje sorodna, a tudi povsem drugačna botrska zgodba.
Letošnje šolsko leto je bilo za srednješolca Vida povsem drugačno od lanskega, ko je moral veliko honorarno delati, da so z družino sploh lahko plačevali stroške, ko je sanjal o lastnem kovčku z orodjem, nujnim za praktičen del šolanja in vsaj kakšni brezskrbni uri druženja s prijatelji. Družini je namreč znova, že petič grozila selitev, negotovo pa je bilo, ali bo srednjo šolo sploh lahko končal. Leto kasneje prav zaradi pomoči poslušalcev že načrtuje šolanje na fakulteti!
Presenetljiv in presunljiv je podatek ljubljanskega zavoda Pod streh’co, da je več kot polovica njihovih uporabnikov iz družin, ki imajo mladoletne otroke. Obiskali smo jih, pa tudi preverili, koliko družin prihaja po tovrstno pomoč v druge javne kuhinje po Sloveniji.
V gledališču Glej se predstaviljajo mladi igralci, ki so sodelovali v mednarodnem projektu Generacija generaciji. Projekt je namenjen spodbujanju ustvarjanja sodobnega gledališča za najstnike z najstniki.
Neveljaven email naslov