Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dolgotrajna revščina močno vpliva na otrokove želje, samopodobo, načrte za prihodnost. Brez vaše pomoči bi bilo otroštvo številnim pomurskih otrok bistveno manj srečno
Dolgotrajna revščina močno vpliva na otrokove želje, samopodobo, načrte za prihodnost. Brez vaše pomoči bi bilo otroštvo številnim pomurskih otrok bistveno manj srečno
“Ti otroci so vdani v usodo, sprijaznijo se s svojim stanjem, ne drznejo si razmišljati o tem, kaj bi v življenju radi počeli, pač pa iščejo poti, kako čim prej finančno razbremeniti starše in pač najti neko zaposlitev, ki jim bo omogočala preživetje. Grozno. Nobenega žara v očeh, nobenih visokih ciljev. Le vdanost v usodo, ki jo vidijo tudi pri svojih starših.” – direktorica Centra za socialno delo Murska Sobota Sandra Fekonja.
K temu zagotovo pripomorejo tudi stroški šolanja, četudi pri nas praviloma ne poznamo šolnin. Pri kritju stroškov obveznih šolskih potrebščin in opreme, obveznih delovnih uniform, učnega orodja in tudi obveznih ekskurzij starši ne morejo dobiti sistemske pomoči. Čeprav je vse našteto pogoj, da dijaki sploh lahko končajo letnik. In tistim dijakom, ki bi nujno potrebovali bivanje v dijaškem domu, morajo stroške bivanja plačati starši, ne glede na družinske zmožnosti. Ko v praksi vidiš, kako vse to vpliva na otroke, šele spoznaš zgrešenost take odločitve, opomni sogovornica:
»Drži, da je vsak posameznik odgovoren za svoje preživetje, a kadar gre za tako hude stiske, bi morali imeti boljše sistemske rešitve. Vsak otrok bi se moral izobraževati v smeri, ki ga veseli. Kajti dolgoročno bo to tudi za državo pozitivno: če bodo imeli poklic, ki jih veseli, ga bodo z veseljem in tudi zagotovo bolje opravljali kot nekdo, ki ga to sploh ne veseli.«
Toda zakonodaja o dodeljevanju socialne pomoči je jasna in precej toga, še tako srčnim in zavzetim strokovnim delavcem odločanje o socialnih pomočeh v veliki meri narekuje računalniški sistem in ne prosta presoja. Zato CSDji ljudi pogosto po pomoč napotijo še na nevladne in humanitarne organizacije ali sami iščejo dodatne možnosti pomoči.
Toda to, da je usoda otrokove prihodnosti odvisna od okoliščin, zavzetosti pristojnega centra in iznajdljivosti konkretnega socialnega delavca, uspešnosti nabirk donacij lokalnih nevladnikov ali naključnih donatorjev, je vendarle poraz in ne uspeh socialnega sistema, se strinja direktorica.
Pred osmimi leti korenito spremenjen sistem socialnih pomoči se je izkazal kot velik udarec za številne najrevnejše. Ne le, da so se pravice za mnoge zmanjšale, pot do njih se je zbirokratizirala in socialne delavce potisnila pred ekran in jih odstranila s terena. Kljub dolgo napovedovanima reorganizaciji CSDjev in zmanjšanju birokratizacije današnje izkušnje kažejo, da njihovo delo še vedno pretežno ostaja računalniško krojen sistem izdajanja odločb. Kar je v Pomurju, kjer je kriza zarezala najglobje in konjunktura prinesla bolj malo učinka, ljudi pripeljalo do tega, da delo centrov za socialno delo pogosto razumejo bolj kot del problema in ne kot del rešitve njihovih stisk, je iskrena direktorica Centra za socialno delo Murska Sobota Sandra Fekonja.
Kljub temu pa so številna otroštva bila lepša prav zaradi pomoči programa Botrstvo. Zaradi več kot 7.400 botrov in zaradi številnih donatorjev. Skupaj so v desetletju obstoja tega najbolj prepoznavnega programa pomoči otrokom prispevali več kot 14 milijonov evrov pomoči za botrovanje svojim varovancem, za letovanja, razvoj talentov, za dijaški sklad in za to, da otrokom iz socialnega dna skupaj vrnemo prihodnost. Trenutno na svojega botra na vseh koncih Slovenije še vedno čaka 120 otrok. https://www.boter.si/#botri-three-column Hvala vsem za pomoč.
533 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Dolgotrajna revščina močno vpliva na otrokove želje, samopodobo, načrte za prihodnost. Brez vaše pomoči bi bilo otroštvo številnim pomurskih otrok bistveno manj srečno
Dolgotrajna revščina močno vpliva na otrokove želje, samopodobo, načrte za prihodnost. Brez vaše pomoči bi bilo otroštvo številnim pomurskih otrok bistveno manj srečno
“Ti otroci so vdani v usodo, sprijaznijo se s svojim stanjem, ne drznejo si razmišljati o tem, kaj bi v življenju radi počeli, pač pa iščejo poti, kako čim prej finančno razbremeniti starše in pač najti neko zaposlitev, ki jim bo omogočala preživetje. Grozno. Nobenega žara v očeh, nobenih visokih ciljev. Le vdanost v usodo, ki jo vidijo tudi pri svojih starših.” – direktorica Centra za socialno delo Murska Sobota Sandra Fekonja.
K temu zagotovo pripomorejo tudi stroški šolanja, četudi pri nas praviloma ne poznamo šolnin. Pri kritju stroškov obveznih šolskih potrebščin in opreme, obveznih delovnih uniform, učnega orodja in tudi obveznih ekskurzij starši ne morejo dobiti sistemske pomoči. Čeprav je vse našteto pogoj, da dijaki sploh lahko končajo letnik. In tistim dijakom, ki bi nujno potrebovali bivanje v dijaškem domu, morajo stroške bivanja plačati starši, ne glede na družinske zmožnosti. Ko v praksi vidiš, kako vse to vpliva na otroke, šele spoznaš zgrešenost take odločitve, opomni sogovornica:
»Drži, da je vsak posameznik odgovoren za svoje preživetje, a kadar gre za tako hude stiske, bi morali imeti boljše sistemske rešitve. Vsak otrok bi se moral izobraževati v smeri, ki ga veseli. Kajti dolgoročno bo to tudi za državo pozitivno: če bodo imeli poklic, ki jih veseli, ga bodo z veseljem in tudi zagotovo bolje opravljali kot nekdo, ki ga to sploh ne veseli.«
Toda zakonodaja o dodeljevanju socialne pomoči je jasna in precej toga, še tako srčnim in zavzetim strokovnim delavcem odločanje o socialnih pomočeh v veliki meri narekuje računalniški sistem in ne prosta presoja. Zato CSDji ljudi pogosto po pomoč napotijo še na nevladne in humanitarne organizacije ali sami iščejo dodatne možnosti pomoči.
Toda to, da je usoda otrokove prihodnosti odvisna od okoliščin, zavzetosti pristojnega centra in iznajdljivosti konkretnega socialnega delavca, uspešnosti nabirk donacij lokalnih nevladnikov ali naključnih donatorjev, je vendarle poraz in ne uspeh socialnega sistema, se strinja direktorica.
Pred osmimi leti korenito spremenjen sistem socialnih pomoči se je izkazal kot velik udarec za številne najrevnejše. Ne le, da so se pravice za mnoge zmanjšale, pot do njih se je zbirokratizirala in socialne delavce potisnila pred ekran in jih odstranila s terena. Kljub dolgo napovedovanima reorganizaciji CSDjev in zmanjšanju birokratizacije današnje izkušnje kažejo, da njihovo delo še vedno pretežno ostaja računalniško krojen sistem izdajanja odločb. Kar je v Pomurju, kjer je kriza zarezala najglobje in konjunktura prinesla bolj malo učinka, ljudi pripeljalo do tega, da delo centrov za socialno delo pogosto razumejo bolj kot del problema in ne kot del rešitve njihovih stisk, je iskrena direktorica Centra za socialno delo Murska Sobota Sandra Fekonja.
Kljub temu pa so številna otroštva bila lepša prav zaradi pomoči programa Botrstvo. Zaradi več kot 7.400 botrov in zaradi številnih donatorjev. Skupaj so v desetletju obstoja tega najbolj prepoznavnega programa pomoči otrokom prispevali več kot 14 milijonov evrov pomoči za botrovanje svojim varovancem, za letovanja, razvoj talentov, za dijaški sklad in za to, da otrokom iz socialnega dna skupaj vrnemo prihodnost. Trenutno na svojega botra na vseh koncih Slovenije še vedno čaka 120 otrok. https://www.boter.si/#botri-three-column Hvala vsem za pomoč.
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo je prejelo veliko nagrado za družbeno dobro. Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste na kakršen koli način bili ali ste del našega skupnega velikega projekta za pomoč otrokom, ki jo res močno potrebujejo.
Vedenjske ali čustvene motnje otrok in mladostnikov še zmeraj sodijo med motnje, ki so manj prepoznane in v javnosti neredko slabo sprejete. Na videz povsem običajni otroci so s svojimi nenavadnim vedenjem, nepričakovanimi izbruhi in reakcijami za tiste, ki na to niso pripravljeni in ki jih ne razumejo, zelo moteči. Prav danes se začenja letošnja akcija Čisto veselje, katere ves izkupiček bo znova namenjen letovanjem teh otrok. Odpadno električno in elektronsko opremo, papir, barvne kovine in jekleni odpad vse do prihodnje nedelje, 10. aprila, sprejemajo na 50 lokacijah po vsej Sloveniji, več informacij najdete na spletni strani www.cistoveselje.si ali na Facebook strani akcije. Zato so otroci s takimi težavami pogosto slabo sprejeti med vrstniki, nemalokrat pa tudi med pedagoškimi delavci, če ti niso vešči nekoliko drugačnega komuniciranja z njimi. Zato so ti otroci nezaželeni ali vsaj zelo moteči tudi v obšolskih in zunajšolskih dejavnostih, tudi letovanjih. Mnogi organizatorji, ki sicer organizirajo letovanja tudi invalidnih otrok ali drugih otrok s posebnimi potrebami, takih z izstopajočimi vedenjskimi in čustvenimi težavami ne morejo in ne želijo sprejemati, saj zahtevajo drugačno pozornost in pogosto tudi kadrovske okrepitve.
V torek je na Kongresnem trgu v Ljubljani na javni prireditvi svoj svečani in bučni epilog doživela ne le neverjetna zimska športa sezona tekmovalcev, z izstopajočim Petrom Prevcem, pač pa tudi akcija Vala 202 in projekta Botrstvo, v kateri smo uspeli zagotoviti enoletno botrstvo za kar 250 otrok.
Kot je bila sezona šampionska za skakalca z najboljšo sezono v zgodovini smučarskih skokov, Petra Prevca, je bila tudi dražba smuči, ki jih je podaril projektu Botrstvo in ki je potekala v petek zjutraj v živo v programu Vala 202, res šampionska: podrla je ne le vse rekorde dosedanjih humanitarnih dražb na Valu 202, ampak bržkone kar v zgodovini tovrstnih dražb pri nas.
“Sploh vam ne morem povedati, kakšno olajšanje je to za vse, zanjo in za nas. Kako je težko, ko ti otrok dosega uspehe, ti pa mu ne moreš pomagati, da bi lahko treniral kot drugi. Zato so ta sredstva za nas zlata vredna,” je o sredstvih, ki jih je za pomoč pri razvoju svojega izjemnega športnega talenta dobila njegova hči Mateja, povedal njen oče. Zbranih 23.500 evrov, razdeljenih med šest mladih športnikov, so na lanski dražbi rumene majice zmagovalca kolesarske dirke po Franciji, Chrisa Frooma, prispevala kar tri podjetja. In ena od njih, Mateja, odličnjakinja tudi v srednji šoli, je od nekdaj več kot navdušena judoistka.
Družina sedmošolke Monike in nekaj let starejše Julije že polnih 8 mesecev živi brez elektrike. Prizadevna šolarka zato vsak dan po pouku čim prej odide domov, da še ujame čim več dnevne svetlobe. Čeprav v mrzli hiši brez elektrike z njimi živi še ostarela in zelo bolna babica, čeprav za njihovo stisko že nekaj mesecev vedo na Monikini osnovni šoli in na lokalnem centru za socialno delo, pomoči niso dobili. S hrano in drvmi, s katerimi nekaj tednov lahko ogrevajo eno sobo, jim je pomagalo le humanitarno društvo.
“Vse pogosteje se pri svojem terapevtskem delu srečujem s starši, predvsem mladimi mamicami, ki obupujejo, ki ne zmorejo več, ki ne verjamejo več, da je iz stiske še mogoče najti izhod. Skoraj vsak teden se srečujem z glasnimi razmišljanji, namigovanji, skoraj grožnjami, da bi bilo najbolje vse to končati, a tako, da bi “s seboj” vzeli še otroke. Da bi odšla celotna družina,” pove psihoterapevtka Branka Strniša, ki vrsto let svetuje družinam v socialni in finančni stiski in je pomagala tudi številnim staršem otrok iz projekta Botrstvo.
Spomladi smo predstavili zgodbo Nejca in Boštjana, ki živita v zelo skromnih razmerah. Že leta si namreč družina preureja staro gospodarsko poslopje, nekaj let so v njej živeli tudi brez elektrike in vode, ko je manjkala le še ureditev podstrešja, v kateri naj bi fanta končno dobila prostor zase, pa je oče hudo zbolel in napovedi niso bile prav obetavne. Mnoge, ki so zgodbo prebrali na spletu, je ganil pogled na plastično ponjavo v dnevni sobi, razpeto čez luknjo v stropu, kamor bi morale voditi stopnice do otroških sob. Finančna pomoč poslušalcev je marsikaj premaknila …
Vse bolj jasno je, da imeti zaposlitev in dobivati plačo že dolgo ne pomeni več, da lahko družina tudi dostojno preživi, sploh, če se smrti v družini kar vrstijo. Ko so se Urška, Gregor in njuna mama po letih psihičnega nasilja odselili od očeta, so živeli skupaj z babico, dedkom in stricem. V nekaj letih so ostali sami, nekaj več kot minimalna plača, od katere mama še vedno plačuje tudi stroške zadnjega pogreba, pa ne zadošča niti, da bi več kot stoletje staro in od časa močno načeto hišo vsaj dostojno ogreli.
Delež avtoritarnih stališč v Sloveniji močno narašča, hkrati pa je po podatkih od leta 2009 do 2013 Slovenija rekorderka v rasti revščine. Vse več ljudi se že rodi v revščino in vse več se jih iz nje nikoli ne izkoplje. Zakaj je revščina stvar odločitve politikov? Kakšna je povezava med avtoritarnimi stališči in revščino? Dr. Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo v Ljubljani jih primerja z avtoritarnimi stališči v začetku 90-ih na področju takratne Jugoslavije.
Delež avtoritarnih stališč v Sloveniji močno narašča, hkrati pa je po podatkih od leta 2009 do 2013 Slovenija rekorderka v rasti revščine. Vse več ljudi se že rodi v revščino in vse več se jih iz nje nikoli ne izkoplje. Zakaj je revščina stvar odločitve politikov? Kakšna je povezava med avtoritarnimi stališči in revščino? Dr. Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo v Ljubljani jih primerja z avtoritarnimi stališči v začetku 90-ih na področju takratne Jugoslavije.
Mama je iz njunih življenj odšla nenapovedano, si ustvarila novo življenje in stika z otrokoma skorajda nima več, oče, ki je zaradi kronične bolezni pogosto hospitaliziran, pa ni imel dovolj sredstev niti za plačevanje najnujnejših življenjskih stroškov. Tako mamin odhod kot negotova prihodnost sta na oba otroka močno vplivala, tudi z bistveno slabšim šolskim uspehom in Vesnino izgubo dveh let šolanja. Čeprav je Jan velik nogometni talent, je treninge pogosto izpuščal, ker je bil oče v bolnišnici ali ker ni imel niti za bencin, da bi ga odpeljal na treninge, smo v njuni zgodbi povedali lani …Zdaj se je njihovo življenje precej spremenilo.
Mama je iz njunih življenj odšla nenapovedano, si ustvarila novo življenje in stika z otrokoma skorajda nima več, oče, ki je zaradi kronične bolezni pogosto hospitaliziran, pa ni imel dovolj sredstev niti za plačevanje najnujnejših življenjskih stroškov. Tako mamin odhod kot negotova prihodnost sta na oba otroka močno vplivala, tudi z bistveno slabšim šolskim uspehom in Vesnino izgubo dveh let šolanja. Čeprav je Jan velik nogometni talent, je treninge pogosto izpuščal, ker je bil oče v bolnišnici ali ker ni imel niti za bencin, da bi ga odpeljal na treninge, smo v njuni zgodbi povedali lani …Zdaj se je njihovo življenje precej spremenilo.
V pravkar končanem letu je projekt Botrstvo napolnil polnih 5 let delovanja, botri v tem trenutku pomagajo okoli 4700 otrokom, zanje je na različne načine zbranih okoli 6 milijonov evrov in kmalu bo 4 leta, kar projekt z vsakotedenskimi oddajami podpiramo tudi na Valu 202. Nekaj najbolj pretreslijivih izpovedi, a tudi na to, kako prav vaša pomoč lahko resnično spreminja življenja otrok in njihovih družin!
Tretje leto zapored tri prostovoljke, Alia (bereš običajno »Alja«) , Ana in Vanja za otroke iz Botrstva z vseh koncev Slovenije organizirajo pomoč trem dobrim možem. Pisemca, namenjena kateremu med njimi, prestrežejo, mu najdejo zanesljivega donatorja in da poskrbijo za to, da bo izpolnjena želja pravočasno našla pot pod smrečico oziroma v prave otroške roke. Letos je bilo takih paketov skoraj 2000, želje pa, kot zmeraj, izjemno raznolike
Kandidati za Ime leta 2015 na Valu 202 so na zaključni prireditvi predstavili tudi svoje poglede na projekt Botrstvo.
Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato smo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, pomagali OŠ Veržej.
“Vsi štirje smo morali stati v vrsti in gledati, kako je oči žalil mamo in jo tepel. Nas sicer ni, je pa kakšna prestregla udarec, ko smo branile mamo,” pripovedujejo sestrice Nina, Nuša in Naja o nasilju, ki so ga živele še lani ob tem času. “Vsakogar, ki je prišel na obisk, sem se oklenila in ga prosila, naj nas kam odpelje, ker ne bi rade več živele tukaj,” pove petletna Naja. Letos je mama le zmogla toliko moči, da je kljub grožnjam s smrtjo pred nasilnim partnerjem z otroki uspela pobegniti. A so se v iskanju stalnejšega in varnejšega doma morali seliti daleč stran, letos so se selili že štirikrat, najstarejši Žiga pa je moral v dijaški dom. Tega si skuša sam plačevati tudi z nočnim honorarnim delom, saj mama zaradi operacije, s katero so ji komaj rešili življenje, ostaja brez zaposlitve. In vse je najbolj strah, da bi jih zdaj, ko so končno našle prijetno najemniško stanovanje, prav pomanjkanje denarja prisililo v vnovično selitev …
Pogovor z Anito Ogulin,predsednico ZPM Moste, o tem, kako so se v teh petih letih stiske družin spremenile in kakšne trajnejše posledice revščina že pušča na otrokih.
Knjige so zaradi razvejanega sistema javnih knjižnic za številne otroke sicer res razmeroma lahko dostopne, a jih zaradi popularnosti in vseprisotnosti medijev vse manj privlačne, izpodrivajo jih drugi mediji, ki vsebinsko otrokom le stežka nadomestijo izkušnjo kot je samostojno branje knjig. In te so tudi za otoke z roba – kakršen koli ta že je – lahko zelo pomembno sredstvo za prebijanje skozi težavna zgodnja leta. Tudi o tem so na pravkar minulem knjižnem sejmu razmišljali pisateljica in pisatelja.
Neveljaven email naslov