Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Protikoronski ukrepi, ki dobro leto krojijo življenje prav vsem, imajo za otroke in mlade zelo velike in tudi daljnosežne posledice. To kažejo tudi klici na svetovalni telefon TOM telefon, namenjen prav tej starostni skupini. Pred nekaj tedni so analizo klicev zadnjega leta predstavili javnosti in rezultati se precej skladajo z ugotovitvami naše današnje sogovornice, svetovalke otrokom in mladostnikom, ki ostaja anonimna, saj anonimnost njej in vsem klicateljem zagotavljajo pravila te svetovalne linije.
"Sanja se nam, kako težko je mladim, stisk je toliko, da ne veš, o kateri bi se najprej pogovarjal," pove svetovalka na anonimni in brezplačni telefonski številki za pomoč otrokom in mladostnikom
Vse pogostejša so razmišljanja klicateljev o samomoru, kar je bilo še pred časom redkost, na katero so prostovoljce med izobraževanjem sicer usposobili, a s pripombo, da gre za le redke primere: "Nihče si ni predstavljal, da bo v zadnjem letu resnih primerov, poskusov samomora in samomorilnih misli vsak mesec več. Nekateri imajo izdelane načrte, drugi iščejo pogum, kličejo nas prijatelji tistih, ki so v takih stiskah. Seveda so ti pogovori zelo različno tvegani in ne vemo, kaj bo oseba storila, a dejstvo je, da je teh primerov veliko več. In vedeti moramo, da nas pokliče le majhen odstotek tistih, ki tako razmišljajo, a že teh je veliko več."
Povečuje se tudi nasilje, predvsem v družini, med njimi nikakor ne smemo spregledati spolnih zlorab, od neprimernega dotikanja, nadlegovanja, telesnih zlorab, tudi posilstev, opozarja svetovalka zaupnega telefona za otroke in mladostnike. Nerazumevanja, zanikanja, omalovaževanja in relativiziranja pomena in posledic spolnih zlorab je žal še zmeraj veliko. Prav tako je spregledano, da so med žrtvami pogosto tudi fantki. A sogovornica, ki o zlorabah nenehno posluša od tistih najranljivejših, ki so jih doživeli, je neomajna:
"To se dogaja, če si zatiskamo oči ali ne, in večino spolnih zlorab izvajajo osebe, ki jih poznamo – družinski člani, prijatelji. In samo predstavljajmo si, kako je bilo, ko so bili mesece ujeti z njimi v stanovanju, nekateri celo v istem prostoru. Kako je bilo tistim, ki so bili dobesedno ujeti z ljudmi, ki jih spolno zlorabljajo. In še vedno so."
In dileme, kaj narediti, so za otroke velikanske, saj so praviloma povsem odvisni od staršev. Prav tako nemoč čutijo svetovalci, saj gre za popolnoma anonimne klicatelje, ki jih ni mogoče izslediti in jim pomagati brez privolitve. Šola je pri odkrivanju zlorab zaradi vsakodnevnih stikov z odraslimi lahko v veliko pomoč. V času šolanja na daljavo tega seveda ni, prav tako mladi z veliko težavo ohranjajo pristne stike z vrstniki, saj to prek zaslonov niti slučajno ni tako preprosto, kot si mislimo odrasli, ki jim očitamo, da tako in tako samo še buljijo v zaslone.
Svetovalka pri svojem delu opaža, da je med mladimi veliko samopoškodovanja, motenj hranjenja, duševnih stisk, anksioznosti, osamljenosti in slabe samopodobe, kar je pokazala tudi analiza klicev, ki so jo pred nekaj tedni naredili pri TOM telefonu. Te stiske se z vsakim tednom negotovosti še poglabljajo in se s koncem epidemije nikakor ne bodo končale oziroma nas, kot že dolgo opozarjajo psihiatri, po tej čaka še epidemija duševnih bolezni.
"Opažam kopičenje različnih stisk. Otroci in mladostniki so čisto izgubljeni, sploh ne vedo, kako naprej. Čutim njihovo stisko, čutim, kako so na robu obupa. Res je grozno poslušati, ker niti ne veš, na kaj se osredotočiti, toliko stvari gre narobe."
In vendar, vsakdo lahko vsaj malo pomaga: "Vsakdo lahko prisluhne, povedano vzame resno in ne sodi o stiski. Samo zato, ker smo bili nekoč morda v podobnem položaju, ne moremo vedeti, kako je nekomu drugemu v podobnem položaju. Vedno, ko imamo možnost nekomu biti taka opora, se moramo zavedati, kako je to pomembno in koliko dobrega lahko storimo s tem. Morda ga samo usmerimo na kak svetovalni telefon, saj je treba poiskati pomoč, a za prvi korak je opora druge osebe tisto, kar šteje največ!"
Takšne so izkušnje in nasvet anonimne prostovoljke TOM telefona, namenjenega otrokom in mladostnikom. Ta deluje vsak dan med 12.00 in 20.00 na brezplačni telefonski številki 116 111 ali prek spleta. Strokovnjaki s področja duševnega zdravja pa so za pomoč in razbremenilne klice na voljo tudi drugim starostnim skupinam, in sicer na enotni številki 080 51 00 oziroma v številnih zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Delujejo pa tudi druge klicne številke, nekatere so dostopne 24 ur na dan. Podrobnejše informacije najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Nedvomno bo v prihodnjih dneh pomoč potrebovalo več ljudi, a ta je dostopna in verjamemo, da bo pomagala vsaj nekoliko olajšati njihove oziroma vaše stiske. Če med epidemijo potrebujete psihološko pomoč, se lahko obrnete na strokovnjake s področja duševnega zdravja, ki so na voljo v številnih zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Prilagamo seznam telefonskih kontaktov zdravstvenih domov za psihološko podporo.
497 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Protikoronski ukrepi, ki dobro leto krojijo življenje prav vsem, imajo za otroke in mlade zelo velike in tudi daljnosežne posledice. To kažejo tudi klici na svetovalni telefon TOM telefon, namenjen prav tej starostni skupini. Pred nekaj tedni so analizo klicev zadnjega leta predstavili javnosti in rezultati se precej skladajo z ugotovitvami naše današnje sogovornice, svetovalke otrokom in mladostnikom, ki ostaja anonimna, saj anonimnost njej in vsem klicateljem zagotavljajo pravila te svetovalne linije.
"Sanja se nam, kako težko je mladim, stisk je toliko, da ne veš, o kateri bi se najprej pogovarjal," pove svetovalka na anonimni in brezplačni telefonski številki za pomoč otrokom in mladostnikom
Vse pogostejša so razmišljanja klicateljev o samomoru, kar je bilo še pred časom redkost, na katero so prostovoljce med izobraževanjem sicer usposobili, a s pripombo, da gre za le redke primere: "Nihče si ni predstavljal, da bo v zadnjem letu resnih primerov, poskusov samomora in samomorilnih misli vsak mesec več. Nekateri imajo izdelane načrte, drugi iščejo pogum, kličejo nas prijatelji tistih, ki so v takih stiskah. Seveda so ti pogovori zelo različno tvegani in ne vemo, kaj bo oseba storila, a dejstvo je, da je teh primerov veliko več. In vedeti moramo, da nas pokliče le majhen odstotek tistih, ki tako razmišljajo, a že teh je veliko več."
Povečuje se tudi nasilje, predvsem v družini, med njimi nikakor ne smemo spregledati spolnih zlorab, od neprimernega dotikanja, nadlegovanja, telesnih zlorab, tudi posilstev, opozarja svetovalka zaupnega telefona za otroke in mladostnike. Nerazumevanja, zanikanja, omalovaževanja in relativiziranja pomena in posledic spolnih zlorab je žal še zmeraj veliko. Prav tako je spregledano, da so med žrtvami pogosto tudi fantki. A sogovornica, ki o zlorabah nenehno posluša od tistih najranljivejših, ki so jih doživeli, je neomajna:
"To se dogaja, če si zatiskamo oči ali ne, in večino spolnih zlorab izvajajo osebe, ki jih poznamo – družinski člani, prijatelji. In samo predstavljajmo si, kako je bilo, ko so bili mesece ujeti z njimi v stanovanju, nekateri celo v istem prostoru. Kako je bilo tistim, ki so bili dobesedno ujeti z ljudmi, ki jih spolno zlorabljajo. In še vedno so."
In dileme, kaj narediti, so za otroke velikanske, saj so praviloma povsem odvisni od staršev. Prav tako nemoč čutijo svetovalci, saj gre za popolnoma anonimne klicatelje, ki jih ni mogoče izslediti in jim pomagati brez privolitve. Šola je pri odkrivanju zlorab zaradi vsakodnevnih stikov z odraslimi lahko v veliko pomoč. V času šolanja na daljavo tega seveda ni, prav tako mladi z veliko težavo ohranjajo pristne stike z vrstniki, saj to prek zaslonov niti slučajno ni tako preprosto, kot si mislimo odrasli, ki jim očitamo, da tako in tako samo še buljijo v zaslone.
Svetovalka pri svojem delu opaža, da je med mladimi veliko samopoškodovanja, motenj hranjenja, duševnih stisk, anksioznosti, osamljenosti in slabe samopodobe, kar je pokazala tudi analiza klicev, ki so jo pred nekaj tedni naredili pri TOM telefonu. Te stiske se z vsakim tednom negotovosti še poglabljajo in se s koncem epidemije nikakor ne bodo končale oziroma nas, kot že dolgo opozarjajo psihiatri, po tej čaka še epidemija duševnih bolezni.
"Opažam kopičenje različnih stisk. Otroci in mladostniki so čisto izgubljeni, sploh ne vedo, kako naprej. Čutim njihovo stisko, čutim, kako so na robu obupa. Res je grozno poslušati, ker niti ne veš, na kaj se osredotočiti, toliko stvari gre narobe."
In vendar, vsakdo lahko vsaj malo pomaga: "Vsakdo lahko prisluhne, povedano vzame resno in ne sodi o stiski. Samo zato, ker smo bili nekoč morda v podobnem položaju, ne moremo vedeti, kako je nekomu drugemu v podobnem položaju. Vedno, ko imamo možnost nekomu biti taka opora, se moramo zavedati, kako je to pomembno in koliko dobrega lahko storimo s tem. Morda ga samo usmerimo na kak svetovalni telefon, saj je treba poiskati pomoč, a za prvi korak je opora druge osebe tisto, kar šteje največ!"
Takšne so izkušnje in nasvet anonimne prostovoljke TOM telefona, namenjenega otrokom in mladostnikom. Ta deluje vsak dan med 12.00 in 20.00 na brezplačni telefonski številki 116 111 ali prek spleta. Strokovnjaki s področja duševnega zdravja pa so za pomoč in razbremenilne klice na voljo tudi drugim starostnim skupinam, in sicer na enotni številki 080 51 00 oziroma v številnih zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Delujejo pa tudi druge klicne številke, nekatere so dostopne 24 ur na dan. Podrobnejše informacije najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Nedvomno bo v prihodnjih dneh pomoč potrebovalo več ljudi, a ta je dostopna in verjamemo, da bo pomagala vsaj nekoliko olajšati njihove oziroma vaše stiske. Če med epidemijo potrebujete psihološko pomoč, se lahko obrnete na strokovnjake s področja duševnega zdravja, ki so na voljo v številnih zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Prilagamo seznam telefonskih kontaktov zdravstvenih domov za psihološko podporo.
V sedmih letih obstoja Dijaškega sklada programa Botrstvo smo res velikokrat opozorili na sistemsko vrzel, v je kateri je strošek bivanja v dijaških domovih – čeprav so državni in so v njih zaposleni javni uslužbenci – povsem na plečih tudi najrevnejših staršev dijakov. Razen splošne subvencije za tiste, ki živijo vsaj 25 kilometrov od šole, subvencioniranja na podlagi finančnega stanja družine namreč ni.
"Živim v enostarševski družini, brat je gibalno oviran in veliko denarja gre za njegove terapije. Zelo sem si želela v izbrano srednjo šolo, a bi mi vožnja do nje vzela ogromno časa, trikrat bi morala prestopati. Šolati bi se morala na kakšni šoli v bližini, na kakšnem programu, ki me sploh ne bi zanimal. Zato hvala, da sem dobivala pomoč, ki mi je ogromno pomenila, zdaj imam poklic, ki me res osrečuje in si ga želim opravljati do konca življenja," se zahvaljuje sogovornica, zdaj že študentka, ki je s pomočjo Dijaškega sklada uspešno končala srednješolsko izobraževanje. Dijaški sklad programa Botrstvo je pomagal že več kot 800 dijakom, ki sicer ne bi mogli bivati v dijaškem domu in se zato tudi ne bi mogli izobraževati na želeni srednji šoli. Kljub javnemu pozivu pristojnima ministrstvoma maja letos, naj vsaj deloma prevzameta in sistemsko uredita tovrstno subvencijo, je ta tudi v tem šolskem letu še zmeraj povsem odvisna od donacij. Za ta sklad so pri Botrstvu v sedmih letih obstoja sklada namenili že skoraj 1,2 milijona evrov pomoči.
Po vijugasti cesti in mnogih ovinkih obiščemo eno izmed treh gorniških vasi, ki jih imamo pri nas, vas Luče v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Na terenu preverjamo, v kakšnem stanju so šolski prostori in kako bo potekalo prihajajoče šolsko leto. Kakšno oporo in pomoč nudijo otrokom, ki so bili prizadeti v nedavnih ujmah?
"Opazila sem, da so pred spanjem še zmeraj vse nosile modrce, in sem vprašala, zakaj spijo z njimi, jim mar ni neudobno? Pa je eno dekle reklo, da so jo, ko je bila majhna, starši otipavali med spanjem in ji je neprijetno spati brez modrca. Kar zmrznila sem. Toda najbolj šokantno je bilo, da se nobenemu izmed deklet to ni zdelo čudno. Poslušale so, kot da bi bilo to nekaj najbolj normalnega, najbrž zato, ker so vse doživele kaj podobnega."
"Mlajši kot je otrok, več bo imel telesnih simptomov, bolel ga bo trebušček, glava, imel bo motnje spanja. Ko otrok enkrat že zmore ubesediti svojo stisko, potem se lahko z njim veliko pogovarjamo. A dajmo mu občutek, da zmoremo poskrbeti tudi zanj: 'Glej, težko je, ampak bomo zmogli'."
Donacije BOTER5 in BOTER10, ki bodo v avgustu poslane na številko 1919, bodo v celoti namenjene družinam za saniranje škode po poplavah. V program Botrstvo je trenutno vključenih več kot 6300 otrok iz vse Slovenije, seveda tudi iz močno prizadetih in poplavljenih območij. Pri ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo programe Botrstvo, Veriga dobrih ljudi in še nekaj podobnih za celostno pomoč otrokom, že od začetka poplav pripravljajo različne načine za pomoč tistim, ki jo bodo potrebovali.
Festivalsko, koncertno in na splošno kreativno-umetniško poletje je na vrhuncu, po treh letih precej okrnjenega dogajanja je tudi želja in potreba občinstva po dogodkih zelo velika. Toda pestrega poletnega dogajanja ne bi bilo brez neštetih ustvarjalnih, pogosto prekarno zaposlenih ustvarjalcev, ki so bili že pred epidemijo na robu preživetja. Epidemija je položaj na kulturno-ustvarjalnem področju močno poslabšala, zato so se štiri raziskave, ki so bile izvedene med začetkom in koncem epidemičnih ukrepov, osredotočale predvsem na vpliv takratnih ukrepov. Vendar so ob tem izrisale še številne druge, precej bolj dolgotrajne in trdovratne težave tega sektorja, ki so soodgovorne za revščino večine ustvarjalcev in s tem tudi njihovih otrok. Če se v takih razmerah sploh odločijo zanje. O usodi ustvarjalcev iz kreativnih dejavnosti in številnih drugih, ki v različnih oblikah delovnih razmerij ne morejo več preživeti, je govorila soustanoviteljica kreativnega centra Poligon in neodvisna raziskovalka Eva Matjaž.
Za tiste, ki imajo med šolskimi počitnicami pestre možnosti za druženje, spoznavanje novih krajev in ljudi, se zdi odhod na letovanja kakšne od humanitarnih organizacij morda manj privlačna možnost, a za številne je to še vedno sploh edina možnost za počitniški oddih zunaj domačega okolja. Letovanja so tudi dragocena učna priložnost, sploh za otroke, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti doma. Tudi letos jih je v prvih julijskih dneh na letovanju spremljala vzgojiteljica Anja. Da letovanja otrokom veliko daje, kaže tudi to, da veliko tistih, ki so se letovanj udeleževali kot otroci, zdaj pa želijo pomagati tako, da postajajo vzgojitelji prostovoljci. Da bi tudi mlajši lahko dobili bogato življenjsko popotnico iz poletnih letovanj. Hvala vsem, ki jih omogočate tudi z donacijami.
V Strunjanu je v začetku julija letovalo 50 ukrajinskih otrok iz Kijeva in njegove okolice. To je bila druga skupina otrok na letovanju pri nas v okviru projektov Slovenske karitas, ki jih sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Letovanje je bilo namenjeno predvsem temu, da se otroci v času počitnic razbremenijo stisk, ki so posledica vojnega dogajanja v domovini. Otroke, stare od osem do šestnajst let, je ob pestrem programu in izletih, pa tudi likovni terapiji, spremljalo več mladih prostovoljcev.
Številni otroci, ki so bili v program Botrstvo vključeni ob njegovih začetkih pred štirinajstimi leti, so zdaj že polnoletni in samostojni ljudje ali pa svojo izobrazbeno pot pravkar končujejo. In vedo, da brez pomoči številnih donatorjev in botrov tega uspeha ne bi mogli doseči. V teh dneh diplomo na eni izmed tehniških fakultet piše tudi sogovornik.
Mama dveh otrok je po nekajletni kalvariji, preživeti v kriznih centrih, varnih hišah in materinskih domovih končno zaživela v najemniškem stanovanju in dobila službo z minimalno plačo. Zagotavljanje počitniškega varstva je brez pomoči bližnjih velikanski finančni zalogaj. Ker pa gre za otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami oz. z avtizmom, pa je iskanje poletnega varstva še bistveno težje. Poletje je kljub počitnicam ali prav zaradi njih za starše lahko zelo stresen čas.
Odkar je mož zbolel za rakom na ledvicah, sama pa se zaradi sina z avtizmom ne more zaposliti, sogovorničina družina ne zmore več plačati vseh stroškov. "Moja mama je delala pri Rdečem križu, tudi doma smo zato imeli 'Rdeči križ', ker je ljudem pomagala kadar koli in jim je nosila tudi stvari od doma. Vse življenje sem tudi sama pomagala drugim, zato je nepopisno težko, ko moraš sam prositi za pomoč, nikoli si nisem predstavljala, da bom kadar koli v takem položaju," je iskrena sogovornica, ki je na ZPM Ljubljana Moste - Polje prišla po šolske potrebščine in drugo pomoč za sina.
Živimo v družbi, ki je vedno bolj prepletena s tehnologijami. Zato je tudi vedno bolj pomembno, kakšne so naše digitalne veščine. Prejšnji teden je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede potekal simpozij Digitalne neenakosti v postpandemičnem času, ki ga je organiziral Center za družboslovno informatiko. Na simpoziju so govorci med drugim izpostavili, kako je na digitalne neenakosti vplivala pandemija covida-19, katere so najbolj ranljive skupine v naši družbi in kaj lahko naredimo, da postanemo bolj vključujoča družba.
Da bodo ukrepi ob epidemiji, ki so zahtevali skorajda rekordno dolgo zaprtje vseh šol, pustili posledice tudi na gibalnih sposobnostih otrok, je bilo jasno že kmalu po začetku epidemije. Športnovzgojni karton, ki že več kot 45 let zbira podatke o otrocih, je namreč izjemno dober vir podatkov, in ti so na drastičen upad opozorili že zelo kmalu. Toda kljub jasnim pozivom strokovnjakov, da so nujni hitri ukrepi v šolah, se je zgodilo mnogo premalo. Letošnji rezultati, v katerih so že obdelani podatki več kot 40.000 otrok, to dokazujejo, so pred dnevi potrdili strokovnjaki na javni predstavitvi v organizaciji Slovenske tiskovne agencije.
Med mladimi, ki te dni zaključujejo šolsko leto, tudi letos ni Mojce. Da sta z mamo sploh lahko preživeli, ji je že od 15 leta pomagala delati v kuhinji. Ko je mama zbolela za rakom, je sama prevzela skrb tako za bolno mamo kot za finančno preživetje.
Številne napovedane spremembe v šolskem sistemu bi morale veliko pozornosti nameniti zmanjšanju razslojevanja med otroki in ustvarjanju socialno pravičnejše šole, so prepričani v Socialni zbornici Slovenije, osrednjem strokovnem združenju na področju socialnega varstva pri nas. Ker trenutno kaže, da zastavljene reforme tega ne bodo upoštevale v zadostni meri, so ustanovili posebno Sekcijo za vzgojo v skupnosti, ki bo opozarjala tako na nujne zakonske spremembe v šolstvu kot na težave v izvajanju obstoječe zakonodaje. Pomoči, ki je na papirju na voljo vsem, namreč po njihovem mnenju običajno ne dobijo tisti, ki bi jo najbolj potrebovali.
Petič v zadnjih dveh desetletjih je tudi v Sloveniji potekala mednarodna raziskava bralne pismenosti. Opravljena je med četrtošolci, ki so v 57 državah z vsega sveta reševali identične pisne teste. Po tem, ko je od leta 2001 Slovenija nenehno dobro napredovala, so najnovejši rezultati, ki zajemajo stanje v letu 2021, precej slabši. Skrbi pa tudi podatek, da v šolo hodi vse več utrujenih in lačnih otrok. Kakšno stanje je pokazala raziskava in kaj bo treba ukreniti?
"Kakih deset ali enajstkrat smo se selili," sogovornica, mama dveh otrok, prešteje začasna bivališča, ki jih je z otrokoma zamenjala v nekaj letih po odhodu iz nasilja in alkohola polnega zakona. Prav takrat je bil tudi čas vpisa hčerke v srednjo šolo. Ker sogovornica že dolgo dela v triizmenskem delu v proizvodnji za minimalno plačo, je denarja zmanjkovalo že za plačevanje najemnine, varščine, stroškov življenja in selitev, včasih tudi za hrano… Dilema, ali hčerki kljub temu omogočiti vpis v želeno šolo, zaradi katerega bi bila selitev v dijaški dom najbolj smiselna, a tudi najdražja rešitev, je bila zelo velika, saj subvencij tudi za otroke iz najrevnejših družin ni. In ker je bila hči v dijaškem domu zadovoljna, ker je po neštetih selitvah soba v domu postala ena redkih in pomembnih stalnic v njenem življenju, je bila pridobljena subvencija Dijaškega sklada programa Botrstvo izjemno dragocena in je zanjo hvaležna še sedaj, ko je hči že uspešna študentka.
Dijaški sklad programa Botrstvo v Sloveniji je pred sedmimi leti nastal zaradi slabo urejenega subvencioniranja za bivanje v dijaških domovih za tiste dijake, ki prihajajo iz finančno šibkejših okolij. Ne glede na finančne stiske družin je namreč subvencija za bivanje največ dobrih 85€, kar zadošča za približno četrtino mesečnega stroška bivanja v dijaškem domu. Dijaki že sedmo leto pomoč pri subvencioniranju lahko dobijo pri Dijaškem skladu programa Botrstvo, kjer pa je količina pomoči povsem odvisna od zbranih donacij. Po sedmih letih, v katerih je sklad več kot upravičil svoj obstoj, bi zato bil čas, da subvencije plačil za dijaške domove, ki so v lasti države in v katerih so zaposleni javni uslužbenci, prevzame država, so prepričani pri ZPM LJ Moste Polje. Svoje argumente so naslovili tudi na pristojni ministrstvi.
Društvo Delavska svetovalnica že nekaj let javnost s konkretnimi primeri svojih članov obvešča in ozavešča, kaj vse se v delovnih razmerjih dogaja najbolj podcenjenim in najnižje plačanim zaposlenim pri nas. Pogosto pa za temi zgodbami, skupaj s stiskami svojih staršev, živijo tudi otroci. Kakšna so otroštva tistih, katerih starši delajo za minimalne plače, ki težko dobijo v najem še tako slaba stanovanja, v družinah kjer ob 12-urnih izmenah zmanjka časa in energije in kako vse skupaj poslabšujejo še administrativne ovire in zakonske luknje? Z njimi se skozi včasih res težke življenjske trenutke prebija tudi predsednik Društva Delavska svetovalnica Goran Lukić.
Neveljaven email naslov