Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naravnanost samo na rezultate pomeni, da ne vidimo otrok

28.06.2021

Pravkar končano šolsko leto z vsemi posebnostmi in absurdi je razgalilo že dolgo znane slabosti in slepe ulice slovenskega šolstva. A zdi se, da najbolj nenavadno šolsko leto v zgodovini samostojne države ni dobilo nobene prave evaluacije. Duševno stanje otrok se namreč ne spremlja tako sistematično kot telesno, zato je pozornost na stiske mladih med šolami zelo raznolika. V OŠ Lava v Celju so jih sistematično spremljali in beležili že od decembra lani. Kljub temu jih na agresijo, nestrpnost, napetost in apatičnost otrok nič ni moglo zares pripraviti, priznava ravnateljica Marijana Kolenko.

Šola je narejena za pridna dekleta, ki vanjo vlagajo veliko energije. Otrok, ki niso odličnjaki, ne sprejemajo niti lastni starši. Tako močno hlepenje po najboljših ocenah drugod po svetu redko najdemo

Šolskega leta in stampeda ocenjevanj za vsako ceno je končno konec, a zdi se, da najbolj nenavadno šolsko leto v zgodovini samostojne države ni dobilo nobene prave evalvacije. Duševno stanje otrok se namreč ne spremlja tako sistematično kot telesno, zato je pozornost na stiske mladih med šolami zelo različna. Na OŠ Lava v Celju so jih sistematično spremljali in zapisovali že od decembra lani. Kljub temu jih na agresijo, nestrpnost, napetost in apatičnost otrok nič ni moglo zares pripraviti, priznava Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava Celje.

Toda po vrnitvi v šole smo jim dali bistveno premalo časa, da bi lahko vzpostavili psihično ravnovesje, znova vzpostavili ritem, vsaj omilili nekatere primanjkljaje, kar je bila velika napaka, ki je prizadela otroke iz vseh slojev, tudi tiste, ki so imeli za pouk na daljavo odlične pogoje.

"Opazili smo čustvene stiske, ki se rodijo takrat, ko so otroci v strahu, ali bodo zadovoljili pričakovanja. Pri marsikaterem otroku so se tudi zaradi neprimernega družinskega življenja pojavile psihične stiske. Otroci so tako prišli v šolo, kjer je bilo treba zelo na hitro vzpostaviti visok ritem, ki ga številni niso bili sposobni dohajati. Zato so se čustvene in psihične stiske še poglobile. Spet poudarjam, ne samo pri otrocih iz socialno šibkih okolij, ampak tudi pri tistih iz zelo dobro situiranih družin z visokimi pričakovanji."

V slovenskem šolstvu je pripisovanje pomena ocenam izjemno veliko. Pričakovanje uspešnosti in oblikovanje vrednosti otroka skozi šolske ocene je za tiste, ki takih ocen niso zmogli dosegati, pomenilo še dodaten pritisk.

"Štejejo samo najuspešnejši. Tisti, ki nimajo odličnih ocen, niso sprejeti, velikokrat jih ne sprejemajo prav lastni starši. Skozi starše imajo seveda tudi otroci zelo visoka pričakovanja na področju ocen. Marsikateremu otroku se ob prejemu slabše ocene zdi, da je manj vreden, da ni prepoznan. To hlepenje po dobrih ocenah in biti najboljši na določnem področju je povzročilo veliko stisk, še posebno zdaj, ko so razočaranja zaradi pomanjkanja pridobljenega znanja v šolah velika."

Ravnateljica OŠ Lava v Celju Marijana Kolenko je do takšnega sistema kritična. Prepričana je, da lahko otroci dosegajo vrhunske rezultate tudi brez tovrstnega ocenjevanja.

"To, da je cel šolski sistem podrejen ocenam in rezultatom, pomeni, da mi ne vidimo otrok. V osnovni šoli je nujno treba postaviti tudi osebnostni vidik otroka, dati priložnost tudi za ustvarjalnost in vse to, kar dela otroka bogatega na neki drugi ravni. Ocena ni vse."

Negotovost, kakšna bo šola v jeseni, in navduševanje odločevalcev nad kombiniranim modelom, zagotovo ne vplivajo dobro na celjenje ran, ki jih je naredilo pravkar končano šolsko leto. Zato je toliko pomembneje, kako bodo otroci preživeli počitnice. Potrebujejo odmik od doma in iz okolja, v katerega so bili tako dolgo ujeti, dobrodošle so vse dejavnosti, ki jim pomagajo osmisliti čas epidemije. Na to opozarja projekt Drug drugemu, znotraj katerega so se združili šole, platformi za učno pomoč otrokom Prijatelj pomočnik in razlagamo.si ter Pedagoška fakulteta v okviru projekta POGUM. Skupaj opozarjajo na pomembnost zmanjševanja neenakosti med otroki na učnem in gibalnem področju kot tudi pomembnost druženja za zmanjševanje psihosocialnih stisk.

Del pomoči otrokom bi lahko bili Centri šolskih in obšolskih dejavnosti, ki delujejo pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo in šport, ki bi lahko na široko odprli vrata čim večjemu številu otrok tako zdaj, na koncu šole, kot tudi pred začetkom naslednjega šolskega leta. Izjemno pomembna pa so tudi letovanja, ki jih s svojimi donacijami za otroke iz programa Botrstvo pomagate zagotavljati že skoraj desetletje.


Botrstvo

535 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Naravnanost samo na rezultate pomeni, da ne vidimo otrok

28.06.2021

Pravkar končano šolsko leto z vsemi posebnostmi in absurdi je razgalilo že dolgo znane slabosti in slepe ulice slovenskega šolstva. A zdi se, da najbolj nenavadno šolsko leto v zgodovini samostojne države ni dobilo nobene prave evaluacije. Duševno stanje otrok se namreč ne spremlja tako sistematično kot telesno, zato je pozornost na stiske mladih med šolami zelo raznolika. V OŠ Lava v Celju so jih sistematično spremljali in beležili že od decembra lani. Kljub temu jih na agresijo, nestrpnost, napetost in apatičnost otrok nič ni moglo zares pripraviti, priznava ravnateljica Marijana Kolenko.

Šola je narejena za pridna dekleta, ki vanjo vlagajo veliko energije. Otrok, ki niso odličnjaki, ne sprejemajo niti lastni starši. Tako močno hlepenje po najboljših ocenah drugod po svetu redko najdemo

Šolskega leta in stampeda ocenjevanj za vsako ceno je končno konec, a zdi se, da najbolj nenavadno šolsko leto v zgodovini samostojne države ni dobilo nobene prave evalvacije. Duševno stanje otrok se namreč ne spremlja tako sistematično kot telesno, zato je pozornost na stiske mladih med šolami zelo različna. Na OŠ Lava v Celju so jih sistematično spremljali in zapisovali že od decembra lani. Kljub temu jih na agresijo, nestrpnost, napetost in apatičnost otrok nič ni moglo zares pripraviti, priznava Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava Celje.

Toda po vrnitvi v šole smo jim dali bistveno premalo časa, da bi lahko vzpostavili psihično ravnovesje, znova vzpostavili ritem, vsaj omilili nekatere primanjkljaje, kar je bila velika napaka, ki je prizadela otroke iz vseh slojev, tudi tiste, ki so imeli za pouk na daljavo odlične pogoje.

"Opazili smo čustvene stiske, ki se rodijo takrat, ko so otroci v strahu, ali bodo zadovoljili pričakovanja. Pri marsikaterem otroku so se tudi zaradi neprimernega družinskega življenja pojavile psihične stiske. Otroci so tako prišli v šolo, kjer je bilo treba zelo na hitro vzpostaviti visok ritem, ki ga številni niso bili sposobni dohajati. Zato so se čustvene in psihične stiske še poglobile. Spet poudarjam, ne samo pri otrocih iz socialno šibkih okolij, ampak tudi pri tistih iz zelo dobro situiranih družin z visokimi pričakovanji."

V slovenskem šolstvu je pripisovanje pomena ocenam izjemno veliko. Pričakovanje uspešnosti in oblikovanje vrednosti otroka skozi šolske ocene je za tiste, ki takih ocen niso zmogli dosegati, pomenilo še dodaten pritisk.

"Štejejo samo najuspešnejši. Tisti, ki nimajo odličnih ocen, niso sprejeti, velikokrat jih ne sprejemajo prav lastni starši. Skozi starše imajo seveda tudi otroci zelo visoka pričakovanja na področju ocen. Marsikateremu otroku se ob prejemu slabše ocene zdi, da je manj vreden, da ni prepoznan. To hlepenje po dobrih ocenah in biti najboljši na določnem področju je povzročilo veliko stisk, še posebno zdaj, ko so razočaranja zaradi pomanjkanja pridobljenega znanja v šolah velika."

Ravnateljica OŠ Lava v Celju Marijana Kolenko je do takšnega sistema kritična. Prepričana je, da lahko otroci dosegajo vrhunske rezultate tudi brez tovrstnega ocenjevanja.

"To, da je cel šolski sistem podrejen ocenam in rezultatom, pomeni, da mi ne vidimo otrok. V osnovni šoli je nujno treba postaviti tudi osebnostni vidik otroka, dati priložnost tudi za ustvarjalnost in vse to, kar dela otroka bogatega na neki drugi ravni. Ocena ni vse."

Negotovost, kakšna bo šola v jeseni, in navduševanje odločevalcev nad kombiniranim modelom, zagotovo ne vplivajo dobro na celjenje ran, ki jih je naredilo pravkar končano šolsko leto. Zato je toliko pomembneje, kako bodo otroci preživeli počitnice. Potrebujejo odmik od doma in iz okolja, v katerega so bili tako dolgo ujeti, dobrodošle so vse dejavnosti, ki jim pomagajo osmisliti čas epidemije. Na to opozarja projekt Drug drugemu, znotraj katerega so se združili šole, platformi za učno pomoč otrokom Prijatelj pomočnik in razlagamo.si ter Pedagoška fakulteta v okviru projekta POGUM. Skupaj opozarjajo na pomembnost zmanjševanja neenakosti med otroki na učnem in gibalnem področju kot tudi pomembnost druženja za zmanjševanje psihosocialnih stisk.

Del pomoči otrokom bi lahko bili Centri šolskih in obšolskih dejavnosti, ki delujejo pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo in šport, ki bi lahko na široko odprli vrata čim večjemu številu otrok tako zdaj, na koncu šole, kot tudi pred začetkom naslednjega šolskega leta. Izjemno pomembna pa so tudi letovanja, ki jih s svojimi donacijami za otroke iz programa Botrstvo pomagate zagotavljati že skoraj desetletje.


17.10.2016

Petka za nasmeh

"Šokiralo nas je, koliko otrok dejansko živi v takih finančnih razmerah. Sam sem bil naivno prepričan, da je takih, ki živijo v družinah z manj kot 180 evri mesečno na člana, torej v prvem dohodninskem razredu, morda pet v vsej državi. Pa jih je skoraj 18.500! Tistih v drugem razredu je približno 19.000 in v tretjem 13.000 osnovnošolcev, skupno 50.000, to so blazne številke," je še vedno zgrožen Milan Jakopovič, ustanovitelj in predsednik dobrodelnega društva Petka za nasmeh, ki že nekaj let z zbranimi donacijami šolarjem zagotavlja topel obrok.


10.10.2016

Maša je dobila violino

Šele tri tedne je minilo, odkar smo objavili zgodbo, da si Maša želi violino. Hvala anonimnežu in hvala Mašini botri, da jo je včeraj le dobila.


03.10.2016

Na letovanjih že dolgo ni bilo tako hrane željnih otrok kot letos

Ob znova zavrnjenem predlogu o pravici do brezplačnega šolskega kosila, ki pomeni, da se število upravičenih otrok vsaj do konca tega šolskega leta zelo verjetno ne bo spreminjalo, objavljamo nekaj razmišljanj in izkušenj vzgojiteljev, ki tudi otroke iz Botrstva spremljajo na letovanjih. Kot pravijo, na letovanjih že dolgo ni bilo tako hrane željnih otrok kot letos. Presunjena sta bila tako mlajša spremljevalca Petra in Rok, ki sta le nekaj let starejša od otrok, kot tudi vsega hudega vajena vzgojiteljska veterana Saša in Boris …


26.09.2016

FerFud pomagal Botrstvu

Minuli teden je bila z zaključno prireditvijo končana druga sezona projekta Ferfud. Kulinarično popotovanje z dobrodelno noto, kot so ga poimenovali organizatorji, se je na koncu ustavilo v Ljubljani, kjer so lahko obiskovalci poskusili tudi lastno kulinarično mojstrovino mladega kuharskega para, ki je letos potoval v tovornjaku Ferfud dve.


19.09.2016

Mašina zgodba

“Nikoli me ni prosila, naj ji pomagam. Močno se zaveda, kako velik strošek je to. A v njenem pisanju sem začutila, kako veliko ji glasba pomeni, kako pomembna opora je v njenem življenju. Ta njena stiska me je prizadela in mi nikakor ni dala miru. Čutila sem se skoraj poklicano, da ji vsaj poskušam pomagati do tako želene violine,” je povod za svojevrstno akcijo zbiranja opisala Mašina botra Mirjam. Mašo je bolje spoznala iz pisem, ki ji jih pošilja, čeprav se nista nikoli videli.


12.09.2016

Plavalka Leja

Uspehov mlade plavalke Leje zagotovo ne bi bilo brez Botrstva. Po izgubi zaposlitve njena mama sploh ni upala razmišljati o tem, da bi jo lahko vpisala v klub, 30 evrov mesečno pa je Leji odprlo vrata do bazena…in do povsem drugačnega pogleda na svet. Čeprav je udejstvovanje mnogih otrok žal vse bolj odvisno od dobrodelnosti, pa tudi številni klubi in izobraževalne ustanove nikakor niso neobčutljivi na finančne stiske družin otrok. O tem s predstavnico plesne šole, ki že vrsto let brezplačno poučuje tudi otroke iz Botrstva.


05.09.2016

Glasbena šola zanj pomeni življenje

Z novim šolskim letom se prične tudi sezona vpisovanja v obšolske in zunajšolske dejavnosti. Iz leta v leto je vse več takih, ki so povsem samoplačniške, vse več jih je popolnoma nedosegljivih že za družine srednjega razreda, kaj šele za otroke, ki živijo v najhujši socialni bedi.


29.08.2016

Viktorija in Evelin

Vse poletje smo opozarjali na pomen dostopnosti letovanj tudi za otroke, ki jim starši tega ne morejo omogočiti. Koliko otrok jih je letos lahko doživelo prav z donacijami naših poslušalcev in kako o pomenu skupnih letovanj z otroki iz manj premožnih družin razmišljata najstnici, ki pomanjkanja še nikoli nista izkusili, sta pa o njem razmišljali prav zaradi skupne počitniške izkušnje?


01.08.2016

"Potreboval bi brisalce za oči"

Že nekaj poletnih ponedeljkov zapored vas na kratko spomnimo, kako pomembna so letovanja za otroke, ki bi sicer vse počitnice preživeli doma. Nekaj razmišljanj in vtisov je minutah nanizal vzgojitelj Boris.


18.07.2016

Letovanja za vse

Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.


11.07.2016

Letovanje na morju za vse?

Da otroci tudi pri 10-ih letih še nikoli niso videli morja, je nekaj, kar preseneti in presune tudi vzgojitelje, ki jih spremljajo na letovanjih. Ta pa niso le stik z morjem, pač pa tudi stik s popolnoma drugačnim svetom od tistega, ki so ga vajeni.


27.06.2016

Subvencija za stanarine

Projekt Botrstvo, na katerega opozarjamo ob ponedeljkih, je bil s svojo Brezplačno pravno pomočjo vpet tudi v iskanje rešitev za nekaj tisoč družin, ki so lani izgubile del subvencij za stanarine. Čeprav je del zakona, ki jim jih je odvzel, Ustavno sodišče že pred dobrim mesecem razglasilo za neustavno in je ministrica Anja Kopač Mrak zagotovila, da bodo upravičenci prejeli že subvencije za junij, je njeno ministrstvo porabilo še skoraj ves dodaten mesec za iskanje načina, kako upravičencem to pravico vrniti.


20.06.2016

Rastejo generacije, katerih usodo že določa revščina staršev

Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.


13.06.2016

Starši o letovanju otrok

Starši o letovanju otrok


06.06.2016

Letovanja so pomemben del odraščanja

Počitniška doživetja za otroke so pomemben del odraščanja, nabiranja izkušenj v novih krajih, novih okoljih, v družbi vrstnikov, ki jih najprej ne poznaš, nato pa v nekaj dneh postanejo prijatelji, nekateri za zmeraj. Nekoč so bila vsaj v obliki nepogrešljivih kolonij, sindikalnih domov, prikolic in kampiranj po vsej jadranski obali samoumeven del otroštva, danes o tem odloča pretežno le starševska denarnica.


30.05.2016

Mladi so v šolah skoraj popolnoma razslojeni

Na problem razslojenosti šolajočih se otrok že dolgo opozarja. Ne gre le za to, da otroci doma za svoje šolske obveznosti ne dobijo dovolj spodbude in pomoči, otroci s socialnega dna so drugačni tudi v očeh učiteljev, slabše ocene, ki niso nujno objektivne in samopodoba, ki jo s tem dobijo, pa močno vplivajo na odločitev za nadaljnje šolanje. Na problem opozarja direktor Republiškega izpitnega centra dr. Darko Zupanc.


23.05.2016

Dijaki botri dvema fantkoma

Maturanti 4. letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani že od drugega letnika šolanja skupaj botrujejo dvema otrokoma, ki živita v materialnem pomanjkanju: fantku iz projekta Botrstvo in dečku iz Zambije.


16.05.2016

Zara se bori z redko mišično boleznijo

Štirinajstletna Zara zaradi zelo redke mišične bolezni ne more govoriti, se s težavo giblje in potrebuje nenehno prisotnost nekoga, ki ji pomaga pri vsakodnevnem življenju in rešuje življenje, ko se zdravstveno stanje na hitro poslabša. Njeno dihanje ponoči vzdržuje aparat, hranjenje poteka le po cevkah, vsake štiri ure mora dobiti zdravila, in ker vsaka okužba lahko njeno zdravje zelo ogrozi, je skoraj ves njen svet le domača hiša. Od rojstva zanjo skrbi predvsem mama, ki pa je vsej ljubezni in predanosti navkljub močno izčrpana …


09.05.2016

Blaževo dopisovanje z botro

Vstop v Botrstvo je pri Blažu sovpadal s časom, ko sta se z mamo po mesecih, preživetih v materinskem domu, lahko preselila v nekaj manj kot 22 m2 veliko nujno bivalno enoto. “Botri sem napisal, da se seliva in ni tudi narisal najino novo domovanje. Vprašala me je, če nama lahko kako pomaga in nama najprej poslala televizor, nato pa že raztegljiv kavč. Zelo sem ga bil vesel, saj sva dotlej spala na napihljivi blazini, zdaj pa na tem res udobnem kavču.”


02.05.2016

Zahvala srednješolke Tjaše in njene mame

Med zgodbami lanske pomladi se je mnogih dotaknila zgodba srednješolke Tjaše. Njeno odraščanje je močno zaznamovala najprej huda mamina bolezen, nato še očetova, pa tudi popolno nerazumevanje za njene stiske tako v šoli kot med vrstniki … Kako je danes?


Stran 19 od 27
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov