Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konec minulega meseca so v Italiji prepovedali uporabo velikega jezikovnega modela (Large Language Model) imenovanega ChatGPT, Odločitev je sprožila precej burne odzive, tako na strani zagovornikov kot podpornikov nove tehnološke rešitve. ChatGPT je vrsta umetne inteligence, ki se uporablja za ustvarjanje samodejnih odgovorov na različna vprašanja, temelji pa na sistemih globokega učenja. To pomeni, da se je sistem naučil razumevati naravni jezik s pomočjo velikega števila podatkov in algoritmov, kar mu omogoča, da lahko samodejno ustvarja odgovore na različna vprašanja. Italijanski informacijski pooblaščenec se je za prepoved odločil zaradi spornega načina zbiranja osebnih podatkov, Blaž Maljevac pa je pri slovenskem pooblaščencu preveril, če nameravajo podobno odločitev sprejeti tudi pri nas. Pogovoril se je z namestnikom informacijske pooblaščenke Andrejem Tomšičem.
1556 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Konec minulega meseca so v Italiji prepovedali uporabo velikega jezikovnega modela (Large Language Model) imenovanega ChatGPT, Odločitev je sprožila precej burne odzive, tako na strani zagovornikov kot podpornikov nove tehnološke rešitve. ChatGPT je vrsta umetne inteligence, ki se uporablja za ustvarjanje samodejnih odgovorov na različna vprašanja, temelji pa na sistemih globokega učenja. To pomeni, da se je sistem naučil razumevati naravni jezik s pomočjo velikega števila podatkov in algoritmov, kar mu omogoča, da lahko samodejno ustvarja odgovore na različna vprašanja. Italijanski informacijski pooblaščenec se je za prepoved odločil zaradi spornega načina zbiranja osebnih podatkov, Blaž Maljevac pa je pri slovenskem pooblaščencu preveril, če nameravajo podobno odločitev sprejeti tudi pri nas. Pogovoril se je z namestnikom informacijske pooblaščenke Andrejem Tomšičem.
Tržaška Slovenka, 19 letna Suary Calligaris je v dolgih letih tega tekmovanja za Miss Trsta postala šele druga tržaška Slovenka s tem nazivom . Suary ima našim poslušalcem tudi zelo poznanega dedka - njen nono je Miran Pečenik, dolgoletni harmonikar tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki ga poznamo z nastopov zbora, a tudi drugih nastopov v manjših zasedbah, vselej zavednih in udarnih, z njim je skupaj s sestrami ( 5 deklet je v družini) tudi že pela na odru. Je študentka telesne vzgoje, dejavna v ženskem nogometu, ob študiju pa tudi dela in se veseli novih uspehov na polju mode v Italiji. S Suary Calligaris se pogovarja Nataša Benčič.
V Ljubljani je odlično izzvenel Avdioforum. Edinstven dogodek s predavanji, delavnicami, demo sobami in odličnimi gosti, tudi tujimi predavatelji, ki so delili svoje znanje, je nastal iz entuziazma in želje posameznikov, da bi delo z zvokom postavili na akademsko raven. Že desetletja si namreč prizadevajo za uveljavitev tovrstnega študija oz. uvedbo študija zvoka v program ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Urša Mravlje je v Ljubljani ujela tudi letošnjega dobitnika oskarja za zvok, Tarna Willersa, ki je sodeloval z Bradom Pittom.
V rubriki Pesem in pol je tokrat slavila zasedba Čedahuči s skladbo "Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti". Pogovorili smo Blaža Učakarja, avtorja in frontmana skupine Čedahuči. Njihova glasba se močno naslanja na akustične instrumente in preproste, a čustveno bogate melodije. Besedila pesmi so pogosto poetična in govorijo o intimnih življenjskih trenutkih, odnosih ter notranjih občutjih. Kako je nastala tokratna zmagovalka nam je Blaž razkril v ponedeljkovem dopoldanskem klepetu.
Pod avtocestnim in železniškim viaduktom pri Črnem Kalu je občina uredila Center za obiskovalce Kraški rob. Že ko so ga poleti urejali, so se v njem ustavljali mimoidoči. V centru so obiskovalcem na voljo zanimivosti o Kraškem robu, informacije o gradnji drugega tira, možen je nakup lokalnih izdelkov, in od danes tudi več informacij o nizu vikend prireditev na Kraškem robu. Naš sobotni dopoldan bo tudi v znamenju Vikendov na robu, ki so se začeli že zelo zgodaj.
Jezik se spreminja, obstoječe besede dobivajo nove pomene. Ko v naš prostor dobimo neko novo pojavnost, novo stvar, karkoli, moramo za to najti tudi novo poimenovanje. Noben jezik ni samozadosten in vsi dejansko prevzemajo iz drugih tujih jezikov. Pomembno pa je, da se nove poimenovalne možnosti iščejo tudi znotraj lastnega jezika, nam je med drugim povedal docent dr. Boris Kern, znanstveni sodelavec pri ZRC SAZU in predsednik 23. mednarodne znanstvene konference Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju, ki bo od 17. do 20. septembra v Ljubljani.
Pričakovanje jeseni si lahko lajšamo tudi s koncerti. V soboto prihaja v portoroški Avditorij skupina Laibach. Državno odlikovanje, ki jim ga je meseca maja svečano podelila predsednica Nataša Pirc Musar, se prijetno lesketa v tem pozno poletnem soncu. Glasbeni urednik Armando Šturman se je v bližini Trnovske cerkve v Ljubljani sešel z Janijem Novakom, ki je že kar desetletja praktično prvo ime te kultne, kontroverzne, a vsekakor legendarne zasedbe.
Mestna občina Nova Gorica je včeraj obeležila občinski praznik v spomin na začetek Goriške fronte 9. septembra 1943. Občina je prva v Sloveniji pripravila Strateški načrt dostopnosti. Gre za dokument s smernicami za izvedbo kakovostnih rešitev težav z dostopnostjo do javnih ustanov, informacij in storitev. Načrt je namenjen predvsem občanom z različnimi oviranostmi. Matejo Grebenjak je zanimalo, kako si Novo Gorico predstavljajo slepi. Na sprehod po mestu vrtnic se je odpravila s članico Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica.
V ponedejek so v Podnanosu pripravili sprejem za paralokostrelca Dejana Fabčiča, ki je v mešani ekipi z Živo Lavrinc na paraolimpijskih igrah v Parizu osvojil bronasto medaljo. "Zato se splača trenirat, s tem je poplačan ves trud. Nisem si predstavljal, da bo tako. Če bo zdravje in ekipa, bom vztrajal v športu še naprej."
Jure Lesar je svojevrsten umetnik, ki plete neposreden kitarski zvok z besedili, ki se gibljejo v polju njegovega življenja. Skladbo Zmagovalec je posnel z zasedbo Krila Ptice, ta je pretežno primorska, ki ga spremlja na koncertnih odrih. S svojo energijo spretno preklapljajo med spevnimi baladami in pravim rokenrol žurom. Nova skladba je bolj »bluzovske« narave, njen naslov pa je: Zmagovalec. Jure Lesar in Krila ptice so zmagovalci rubrike Pesem in pol.
V nedeljo se je s sklepnim koncertom Constanze Kvarteta v Minoritskem samostanu Sv. Frančiška zaključil letošnji 23. Tartini festival. Ta je ponudil sedem koncertov, ki so se odvili v Piranu in v Kopru. Vključil je perspektivne mlade glasbenike in ponudil koncerte uglednih glasbenikov na najvišji mednarodni ravni. Vtise povzema Simona Moličnik.
Znanstveno-raziskovalno središče Koper je krajanom Plavij predstavilo gradnjo Kompetenčnega centra za mediteranske kulture, ki ga bo uredilo v nekdanji karavli. Občina Koper je objekt kupila in ga s podelitvijo stavbne pravice predala ZRS-ju. Ta načrtuje, da ga bodo začeli graditi letos. Kaj še so slišali Plavčani, v prispevku Tjaše Škamperle.
Plezalna stena v Kopru je pred dvema letoma postala uradni pripravljalni center za slovensko reprezentanco. Gre za pomembno, ne le slovensko, temveč evropsko plezalno središče. Najboljši športni plezalci na svetu, vključno z dvakratno olimpijsko prvakinjo Janjo Garnbret ter Mio Krampl in Luko Potočarjem, bodo začeli tekmovati že v petek zvečer, ko bodo na sporedu kvalifikacijski dvoboji, v soboto pa bo »grand finale«. Tudi zaradi tega smo v začetku tedna v Divači obiskal fizioterapevta in kondicijskega trenerja Mateja Bombača, s katerim smo se pogovarjali o njegovi vlogi v Janjinem štabu, tudi takrat, ko nam je zastal dih ob njeni poškodbi v steni v Parizu.
Andrej Orel je Primorec z velikim smislom za humor in veseljem do življenja. Poleg študija italijanskega in španskega jezika ter književnosti je vzporedno obiskoval Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, kjer je svoje glasilke uril na oddelku za Jazz in zabavno glasbo. Nedavno nam je poslal avtorsko skladbo, ki jo, citiram, posveča prijateljici. Nič več kot to. Skladba nosi naslov »V modro obzorje«.
»Odmašimo si ušesa, odprimo oči, vse bo zamudil, kdor se boji!«, tako nas v življenje drami pesnik, pesnik, prevajalec, publicist, sociolog, filozof, komparativist, ki živi med Londonom in Avberejem na Krasu in je napisal imenitno knjigo pesmi za otroke, v njej je 18 hudomušnih in tenkočutnih pesmi o prijateljstvu, spoštovanju narave in pomenu samosvojosti. Knjigo RIME NA VETER je pod okriljem Založništva tržaškega tiska napisal Milan Šelj.
Bazar, Halo, Danilo Kocjančič friends, Massimo Savić and Elements, Slavko Ivančić, Tinkara Kovač, Mef, Jan Plestenjak in mnogi drugi. Zdenko Cotič - Coto je sodeloval s številnimi glasbeniki in spada med tiste, ki so močno zaznamovali primorsko in širšo glasbeno sceno. Slavi jih 70. In ob tem jubileju smo mu voščili tudi mi.
Začetek oljarske sezone se je z leti premaknil - z novembra na oktober, za oljkarje, ki stavijo na kakovost, pa tudi že na september. Za nekaj mladih oljkarjev iz slovenske Istre, ki so se povezali v zadrugo Terra centuria, pa je izziv pridelati ekstra deviško oljčno olje z visoko vsebnostjo polifenolov. Zato so prve oljke že pobrali in predelali v olje. Tjaša Škamperle je v majhni torklji obiskala Danijela Stojkoviča, ki je v rokah že držal stekleničko letošnjega pridelka.
Letos mineva 120 let od prvega spusta v jamo Dimnice, kamor se je leta 1904 prvi podal Ivan Andrej Perko. Deset let kasneje je Slovensko planinsko društvo iz Trsta jamo uredilo za turistični obisk. Dimnice se ponašajo s tretjimi najvišjimi kapniškimi stebri v Evropi. Skupaj z okolico predstavljajo muzej na prostem, kjer lahko obiskovalci med drugim spoznavajo stikanje kraškega in flišnega površja ter prisluhnejo zgodbi o »vražji prekajevalnici«, kot so domačini poimenovali jamo, ko so opazovali iz brezna izhajajočo meglico. Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov, Občina Hrpelje-Kozina in Jamarsko društvo Dimnice so v letu 2024, ob počastitvi 120 let jame Dimnice in 110. obletnice njenega turističnega razvoja, organizirali več dogodkov. Osrednji se bo odvil v petek, 30. avgusta, v sklopu praznika občine Hrpelje-Kozina.
Lilijana Hrvatin je upokojena že 7 let. Dolga leta je bila učiteljica in pomočnica ravnateljice OŠ Livade v Izoli. Da bo učiteljica je vedela že v 1.razredu osnovne šole in bila vedno pridna učenka, nakar si je na presenečenje vseh v osmem razredu premislila, se izšolala za frizerko, a je kasneje spremenila poklicno pot, saj jo srce jo je vleklo v šolo in vedno je poudarjala, da je učitelj lahko le tisti, ki ima iskreno rad otroke, ki jih začuti in rad dela z njimi. V tednu preden se spet začne šola jo je na klepet povabila Nataša Benčič : o šoli nekoč in danes, medvrstniških odnosih, o avtoriteti učiteljev, ki jo je zamenjala avtoriteta staršev, o preveliki tekmovalnosti, o znanju.
15. oktobra bo minilo 180 let od rojstva Simona Gregorčiča, ki se je rodil na Vrsnem na Kobariškem. V sklopu praznovanja obletnice med drugim v Tolminskem muzeju pripravljajo tudi novo knjigo z naslovom Soški slavec. Z avtorico Damjano Fortunat Černilogar se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Skupina LPS je za novo napeto družinsko kriminalno dramo Tartinijev ključ posnela skladbo Nekaj novega'. Film v kino prihaja oktobra letos, v njem pa v stranskih vlogah nastopajo tudi člani skupine.
Neveljaven email naslov