Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Anton Komac o spominih na prvi Bovški maraton

29.05.2024

Dan je ravno pravšnji za tekaški trening - sploh za tiste, ki se morda pripravljate na Blitz Bovec maraton 21. septembra. To bo že 8. maraton po vrsti, odkar so ga leta 2016 obudili po več kot treh desetletjih. Bovški maraton je najstarejši v Sloveniji - prvič so ga organizirali že novembra leta 1980, a je bila tekma neregularna, saj je zatajila redarska služba. Leto kasneje so se povezali z Radenci in Kranjem ter skupaj pet let organizirali maraton treh src. Gonila sila takratnih tekaških prireditev na Bovškem je bil takratni predsednik Športnega društva Čezsoča Anton Komac. Obiskala ga je Mariša Bizjak.


Dopoldan in pol

1503 epizod

Dopoldan in pol

1503 epizod


Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.

Anton Komac o spominih na prvi Bovški maraton

29.05.2024

Dan je ravno pravšnji za tekaški trening - sploh za tiste, ki se morda pripravljate na Blitz Bovec maraton 21. septembra. To bo že 8. maraton po vrsti, odkar so ga leta 2016 obudili po več kot treh desetletjih. Bovški maraton je najstarejši v Sloveniji - prvič so ga organizirali že novembra leta 1980, a je bila tekma neregularna, saj je zatajila redarska služba. Leto kasneje so se povezali z Radenci in Kranjem ter skupaj pet let organizirali maraton treh src. Gonila sila takratnih tekaških prireditev na Bovškem je bil takratni predsednik Športnega društva Čezsoča Anton Komac. Obiskala ga je Mariša Bizjak.


20.07.2024

Dr. Ernest Ženko: «Delovna mesta bodo izgubili tisti, ki ne bodo obvladali umetne inteligence.«

Umetna inteligenca se vse bolj vključuje v naš vsakdanjik. Tudi v akademsko okolje, kjer je v ospredju predvsem etična in kompetentna uporaba njenih orodij. Univerza na Primorskem se je zato odločila, da ustanovi delovno skupino, ki bo postavila temelje za ustanovitev Centra za umetno inteligenco. Pogovarjali smo se z vodjo delovne skupine dr. Ernestom Ženkom s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.


19.07.2024

Pegule Iztoka Mlakarja

"Člouk, ka razmišlja stršno malo - najrajši ne bi mislu neč, če bi se dalo", to je Pegula. Vedno se mu kaj zgodi, nikoli ni nič kriv. In če Iztok Mlakar zgodbo z naslovom Pegule spravi v verze, naredi komedijo zmešnjav, ki je po žanru kriminalka, potem gre verjeti režiserju predstave Vitu Tauferju, da je to njegova najboljša predstava doslej. Peta po vrsti - prej so bili Duohtar pod mus, Sljehrnik, Pašjon in Tutošomato. Junija je bila premiera Pegul, ki je nastala v produkciji Avditorija Portorož , pod okriljem Primorskega poletnega festivala pa so Pegule 19.julija razprodale Arrigoni v Izoli. Z Iztokom Mlakarjem se je pred predstavo pogovarjala Nataša Benčič.


18.07.2024

Izid filma Twister 2 pospremila razstava lovca tornadov Marka Korošca

Marko Korošec je lovec na tornade, v zadnjem času pa predvsem opazovalec, preučevalec in napovedovalec ekstremnih vremenskih pojavov. Nič čudnega, da so v torek v Ljubljani ob izidu filma Twister 2 odprli njegovo razstavo fotografij tornadov iz ZDA. Foto: www.markokorosec.eu


17.07.2024

"Če ne drugega, bo suša zdesetkala populacijo polžev"

Aktualne vremenske razmere zagotovo vsaj malo skrbijo tudi primorske kmete. Kako kaže letini in s kakšnimi težavami se sooča, smo poizvedeli pri Luki Beliču, mladem kmetu iz Babičev pri Marezigah, ki ga nekateri poznate kot člana zasedbe Pantaloons.


17.07.2024

Edward Clug: Grk Zorba je gostoval v našem drugem domu

Primorski poletni festival je v drugo polovico letošnjega programa vstopil z baletom Grk Zorba, ki ga je pred polnim portoroškim Avditorijem odplesal baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Dramski balet so 20 let po prvi izvedbi letos znova postavili na oder v novi sceni, kostumih in zasedbi. V njem je imela nosilno žensko vlogo Tijuana Križman Hudernik. Tjaša Škamperle se je pogovarjala s Pirančanko, ki živi v Mariboru in je prve baletne korake plesala prav na odru Avditorija, in Edwardom Clugom, umetniškim direktorjem Baleta SNG Mariboru.


16.07.2024

Dr. Martin Vodopivec: "Korale imajo dober PR."

Visoke temperature raziskovalci zaznavajo tudi na dnu morja. Lani sicer temperatura morja na površini ni veliko odstopala od povprečja, na dnu pa so zabeležili rekordne temperature. Tudi zdaj smo v pričakovanju novih rekordih temperature, o posledicah in samem pojavu smo se pogovarjali z dr. Martinom Vodopivcem z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Pregreta morja imajo hude posledice za prebivalce zemlje, še bolj pa pregrevanje morja vpliva na morski živelj. Korale, pravi, imajo dober 'PR' in je propadanje koralnih grebenov v medijih dobro zastopana informacija, trpijo pa tudi drugi organizmi.


12.07.2024

Kaj delajo "rumeni ptiči" na našem nebu?

Na obletnico največjega požara v zgodovini Slovnenije, ki je pred dvema letoma uničil doberšen del kraškega gozda, bo danes Primorsko začel preletavati air tractor oziroma tako imenovani »rumeni ptič«, ki bo nadzoroval potencialna požarišča. Na Upravi za zaščito in reševanje, kjer je maja začela delovati posebna enota za gašenje iz zraka, zagotavljajo, da smo v primeru požara tehnično veliko bolje pripravljeni, kot smo bili pred dvema letoma. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila direktorja Leona Behina in letalskega pilota Davida Necmeskala.


15.07.2024

Delta Riff našli smisel v "Nesmislu"

'Nesmisu' je drugi singel zasedbe Delta Riff in kljub nesmislu, za katerega se včasih zazdi, da ta svet vrti, mladi trio rock'n'roll sceni daje smisel. O skladbi 'Nesmisu', novem albumu in triu nam je spregovoril basist Tilen Lampret. Foto: Marko Alpner


12.07.2024

Kantadore v Abitantih

V četrtek, 11. julija se je v vasi Abitanti odvil dogodek, ki je več obletnic povezal v zgodbo o istrski dediščini. Radio Koper praznuje 75 let in 30 let je odkar je bila ena od javnih radijskih oddaj v vasi Abitanti. Ta vas je bila tedaj skoraj povsem izpraznjena. Žalost prazne, odmaknjene vasi je nagovorila tedanjega odgovornega urednika Miloša Ivančiča za organizacijo prireditve in glasbeni urednik Emil Zonta je povabil nekaj mož, za katere je vedel, da dobro pojejo in zasejal je seme pevski zasedbi Kantadore, ki še sedaj pojejo istrske pesmi v starih pevskih praksah. Skupaj z Radiem Koper in številnim občinstvom, ki je napolnilo kamnito dvorišče domačije Grondal so praznovali svojo trideseto obletnico. S skupino Kantadore je nastopil njihov dolgoletni vodja Emil Zonta s starimi glasbili, pa domačin Manuel Šavron, akademski glasbenik in pedagog diatonične harmonike ter gostitelj Gracijan Perič. Utrinke večera je zbrala Simona Moličnik.


12.07.2024

Piranski svetilnik je edinstven kulturni spomenik

Dopoldne smo se preselili v Piran, pravzaprav v svetilnik na Punti. Tam so namreč odprli razstavo Piranski svetilnik - Il faro di Pirano, ki je nastala ob zaključku prenove zunanjosti svetilničarjevega stanovanja, zgrajenega leta 1874. Pripravil jo je Pomorski muzej, ki je ta naš edinstveni kulturni spomenik pomorske dediščine tudi prevzel v upravljanje. Več nam je povedala Lea Širok, ki je v Piranu tik pred odprtjem razstave pred mikrofon povabila nekaj sogovornikov. Svetilnik se nahaja na skrajni točki polotoka, na katerem se razprostira mesto Piran. Postavljen je na obrambnem stolpu, ki je bil del beneškega obzidja in je najbrž nastal v procesu prestrukturiranja, ki je potekalo med 16. in 17. stoletjem, podobne, vendar starejše srednjeveške obrambne strukture, kot so pokazale leta 2008 opravljene arheološke raziskave. Stolp je zgrajen iz peščenjaka in ima močno strukturo. Njegov sprednji del, ki gleda proti jugozahodu, drug ob drugem krasita grba iz belega istrskega kamna. Prvi predstavlja grb družine Bembo (župan), na drugem pa je križarski ščit Občine Piran. Oba sta datirana v leto 1617. Zgornji del nekdanjega obzidja je zgrajen iz belega kamna in sega v sredino devetnajstega stoletja, ko so tja postavili celo topove. Utrdbo so namreč pred morebitnimi vsiljivci z morja varovali žandarji.


10.07.2024

Naših sanj vam pa ne damo - knjiga kolumen Draga Misleja Mefa

Med Idrijo in Izolo je kar nekaj kilometrov, a vendar sta mesti povezani. In zdaj celo združeni v knjigi kolumen, ki izhajajo enkrat mesečno v Idrijskih novicah in vsak teden v tedniku Mandrač v Izoli. Podpisuje jih Drago Mislej Mef, odličen tekstopisec slovenskih popevk, Ježkov nagrajenec, pronicljiv opazovalec družbenega življenja. Knjiga nima slučajno naslova Naših sanj vam pa ne damo. Avtor v eni od kolumen z istim naslovom ugotavlja, da so nam v letih divje privatizacije povzpetniki pobrali domala vse, kar so neštete generacije ustvarjale kot skupno dobro. 121 kolumen je v knjigi po tematiki razvrščenih v sedem poglavij: Ljudje, Covid, Turizem, Vrednote, Demokracija, Akcija, Okolje, Izola in Mediji. Knjigo res lepo dopolnjujejo ilustracije Marjana Motoha, ki so vrsto let bogatile tudi objave v časopisu Mandrač in v Idrijskih novicah. Knjiga je izšla pri založbi Bogataj. Nataša Benčič se pogovarja z avtorjem, Dragom Mislejem Mefom in založnikom Damjanom Bogatajem.


11.07.2024

Matej Rodela: Treba se je odpraviti ven in si ustvariti perspektivo

Vročinski val je zajel tudi Kanado. Vročina me spremlja tudi čez lužo, nam je pred dnevi sporočil Matej Rodela, naš nekdanji sodelavec, ki je radijskemu mikrofonu in Sloveniji pred osmimi leti pomahal v slovo in se preselil v Kanado. A se seveda rad vrača domov in pred dnevi nas je obiskal tudi na radiu. Z njim se je pogovarjal Iztok Novak.


08.07.2024

Bosaznova: Kot, da je prvič

Album Terapija za pare, ki sta ga BosaZnova izdala lani, skriva skladbo, ki od ostalih še malo bolj izstopa po poletnem vzdušju. Zato sta se Vanja in Matjaž odločila, da nanjo opozorita prav zdaj, ko vstopamo v poletje. In poslušalci Radia Koper ste jo izbrali za 'pesem in pol'.


03.07.2024

Darija Lovšin, prva dama diabetesa z novo knjigo Diabetična kulinarika

Darija Lošin je novinarka, ki je vrsto let spremljala področje zdravstva in leta 1995 ustanovila Zavod za diabetes, ki izdaja revijo Dita. Je tudi avtorica več kuharskih knjig za diabetike, nekje so celo zapisali, da je » prva dama diabetesa« . Okrog 200 tisoč diabetikov živi samo v Sloveniji, po svetu vsako leto za to boleznijo zboli okrog 8 milijonov ljudi. Zadnja, že peta knjiga Darije Lovšin ima naslov DIABETIČNA KULINARIKA in podnaslov : Izbor najboljših diabetičnih receptov, okusna in zdrava hrana iz naših in tujih krajev. V njej se je Darija pogumno soočila tudi z ogljikovimi hidrati, ki se jih diabetiki otepajo. Se pa Darja nikoli ne naveliča opozarjati na pomen zdrave hrane za vse nas in zaskrbljujoče napovedi, da bi kuhanje nadomestili s pogrevalnicami hrane. Z avtorico se pogovarja Nataša Benčič.


05.07.2024

Sajeta, vse najboljše!

Na tolminskem Sotočju je letos potekal že 25. mednarodni umetniški in glasbeni festival Sajeta, ki vse od leta 1998 povezuje različne ustvarjalne prakse in mednarodne glasbenike različnih žanrov. Ob 25. obletnici se bodo v petih dneh na več kot 30 koncertih na Sotočju in v Kinogledališču Tolmin predstavili izvajalci iz 17 držav, pripravili pa so pa tudi številne ustvarjalne delavnice za odrasle in otroke. Na Sotočju je bila tudi Mariša Bizjak.


04.07.2024

Glen Hansard očaral zasedbo Eni od Sedmih milijard

Člani alternativne indie-folk skupine Eni od Sedmih Milijard so bili sinoči na gradu Svetega Justa v Trstu, od koder je prekrasen razgled na tržaški zaliv in ki je poleti kulisa koncertov glasbenikov od blizu in daleč. Ne, novomeški glasbeniki tam niso nastopali, pač pa so poslušali Glena Hansarda, irskega pevca, tekstopisca in glasbenika. Zakaj mu »sledijo«, je za Radio Koper pojasnil Aljaž Hrastar, ki se je pred leti srečal in fotografiral z njim.


28.06.2024

Zgodbe iz labirinta nam nastavljajo ogledalo

Na Prešernovem trgu v Kopru so pred dnevi na literarnem dogodku predstavili novo knjigo Zgodbe iz labirinta lani preminulega pisatelja Marjana Tomšiča, ki je izšla pri založbi Beletrina. Avtor, ki sodi med osrednja imena slovenske proze in je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid, je ustvarjal v različnih žanrih. Med njegova najbolj znana dela sodijo Šavrinke, Grenko morje, Oštrigeca, Zrno od frmntona. Zgodbe iz labirinta, v katerih raziskuje kompleksnost človekovega dojemanja sveta in odnosov, je pisal deloma v obdobju pandemije, v zadnjih treh letih svojega življenja. Tjaša Lotrič:


03.07.2024

Statisika za začetnike

Slavko Jerič je na Fakulteti za matematiko in fiziko leta 2006 končal študij matematike, leta 2011 pa na Filozofski fakulteti študij psihologije. Številni ga poznajo kot novinarja. V športnem SOS-u odgovarja na vprašanja bralcev o športu, športni zgodovini in statistiki. Je tudi avtor podcasta Številke na portalu MMC. Lani je izdal knjigo Statistika za začetnike. V njej na poljuden način bralcu približa pomen statistike. Z njim se je pogovarjala Mateja Grebenjak.


29.06.2024

Prihodnost festivalov na Tolminskem

Ta konec tedna je bilo dogajanje na Tolminskem v znamenju 20. festivala Gora Rocka na Šentviški planoti in 11. Soča Outdoor Festivala na Sotočju. Tam se bo sredo začela že 25. Sajeta, sledili pa bodo še Butik z elektronsko glasbo, Tolminator z metalskimi ritmi in Punk Rock Holiday. Festivali na Tolminskem imajo že dolgo tradicijo - začeli so se namreč že konec 90-ih let. Kaj ti prinašajo, kako so se razvijali, kako se je v tem času spreminjal odnos domačinov do festivalov, kakšna je vizija Občine Tolmin in prihodnost tolminskega Sotočja, ki je v teh letih postal sinonim za festivalsko dogajanje, pa v prispevku Mariše Bizjak.


03.07.2024

Nagrajena Pričakovanja Anje Mugerli

Novogoričanka Anja Mugerli je prejemnica letošnje nagrade Kresnik za roman Pričakovanja. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da avtorica na literarno dovršen način odpira tabuje, kot so neplodnost in dileme ob postopkih umetne oploditve. V romanu spregovori tudi o razmnoževalni vlogi ženske, ki je kljub emancipaciji v sodobni družbi še vedno zreducirana na maternico. Z letošnjo nagrajenko se bo Nataša Uršič pogovarjala tudi o idealizaciji materinstva, ki ga okolica spodbuja za vsako ceno in vzbuja občutek krivde, kadar ženska ni pripravljena za to žrtvovati lastnega zdravja ali načina življenja.


Stran 1 od 76
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov