Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1473 epizod
1473 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Pesem in pol prvega tedna v novem letu je skladba skupina Tretji kanu - Na tem mestu. Z Anjo Pavlin se je pogovorila Janja Lešnik.
Včasih so bila glasila v podjetjih pomemben povezovalen člen kolektiva. Danes v interne tiskovine vlagajo le redke družbe in podjetja. Luka Koper svoj Luški glasnik izdaja že 50 let. Kako je nastajal včasih in kako danes, je zanimalo Tjašo Škamperle, ki se je pogovarjala s Tatjano Jazbec in Sebastjanom Šikom, ki ga med drugimi sooblikujeta in urejata.
V četrtkovi silvestrski matineji nas je obiskala zasedba Gedore. Skupina, ki jo zastopajo sami glasbeni prvoligaši, deluje že od srednješolskih let. Svojo glasbeno kilometrino so člani pridobivali predvsem v primorsko krojenih zabavljaških šovih. Odigrali so nekaj svojih avtorskih skladb, pa tudi nekaj pesmi iz repertoarja svetovnih uspešnic. Gostil jih je Iztok Novak - Easy.
Decembrski praznični čas večina ljudi povezuje z mirom, radostjo, dobrimi željami, praznike pa največkrat preživimo v krogu tistih, ki jih imamo radi. Zdi se, da vsako leto ta idilični čas kazijo le poki pirotehničnih sredstev. Za marsikoga obvezno razvedrilo je za nekatere nadloga in nepotrebno zapravljanje denarja. Vsako leto v prazničnem času potekajo tudi akcije, ki opozarjajo na nevarnosti pirotehničnih sredstev. Že nekaj let na to opozarja tudi Ajdovka Sara Savnik, ki je zaradi poka petarde delno izgubila sluh. Svojo zgodbo je zaupala Meti Škvarč.
Del jezika, za katerega že v vrtcu izvemo, da ga ne smemo uporabljati in se ga nihče namerno ne uči, a ga dobro pozna prav vsak izmed nas, so kletvice. Čeprav v naši družbi velja, da je preklinjanje neprimerno, imajo kletvice tudi druge, prijetnejše in zabavnejše plati. Veliko je razlogov, zakaj zanimajo jezikoslovce. Kletvice so iz jezikoslovnega zornega kota zelo posebno področje. Imajo svoje slovnične lastnosti in besednjak, predvsem pa se širijo čez meje posameznih jezikov. Če so Madžari in Francozi zelo ekspresivni kar se kletvic tiče, smo Slovenci zelo zadržani. Ampak to ne pomeni, da je naš slovar kletvic prazen. To področje bomo raziskali z doktorico jezikoslovja in znanstveno sodelavko pri ZRC SAZU, Danilo Zuljan Kumar.
V zadnji oddaji Radio Hendrix v letu 2020 je Iztok Novak - Easy gostil Aniko Horvat.
Samantha Maya ob izidu avtorskega singla 'Venera' predstavlja istoimenski debitanski EP, na katerega je uvrstila svoje prve skladbe, ki jih je izdajala po zmagi na glasbenemu festivalu Slovenska nota v letu 2017. S pesmijo Venera pa je zmagala v zadnji decembrski rubriki Pesem in pol. S Samantho se je pogovorila Janja Lešnik.
Bojan Ceglar je Izolan, industrijski, grafični in produktni oblikovalec, ki je avtorsko podpisal številne, našim očem dobro znane izdelke, ne da bi vedeli, da se za njimi skriva prav on in njegovo podjetje PROCENTA. Morda ste že pili kavo iz skodelice, ki jo je oblikoval, se vozili v avtobusu z njegovim podpisom, prižgali v Nemčiji leta 2019 nagrajeno luč družine svetil Ikar, novogoriškega podjetja Led Luks, vozili kakšen njegov Tomosov motor ali videli tisti znani rumeni, prav tako Tomosov - motor za poštarje. Morda občudujete oblačila in vzorce luksuzne ekološke znamke Benedetti life, koprske modne kreatorke Mateje Benedetti ali pa ste prijeli v roke kakšno zgoščenko Aleksandra Novaka, Rudija Bučarja ali na Japonskem nagrajeni ovitek mobilnega telefona - nekaj od naštetega morda že. Za vsem tem se skriva Bojan Ceglar, ki ga je na prvojanuarski klepet povabila Nataša Benčič, njun pogovor pa je opremljen z avtorsko glasbo našega gosta.
'Preden gre 2020' je ena izmed 11 skladb, ki so bile letos spomladi posnete v studiu Bunker in bodo prihodnje leto izšle na novem albumu Anje Rupel. In ta teden je 'Preden gre 2020' prejela največ glasov poslušalcev v rubriki Pesem in pol.
Nekaj Osebnosti Primorske minulih šestnajstih let odlično kuha, zato smo jim ponudili radijski kulinarični izziv, ki so ga štiri med njimi z veseljem sprejeli. Danes je naša gostja Larisa Štoka. Osebnost Primorske je bila leta 2019. Larisa je predsednica koprskega društva Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki. V tej vlogi je pognala kolesje, ki je ljudi dobrega srca prepričalo, da so z donacijami pomagali malemu Krisu Zudichu do odrešujočega zdravila. Tudi pri radijskem kulinaričnem izzivu so ji pomagali njeni mladi dobrodelni škratki. Na pogovor jo je povabila Nataša Benčič.
Predstavili smo knjigo za otroke, ki je hkrati namenjena tudi družinskemu branju in spodbujanju veselja do branja. Gre za izbor slovenske otroške poezije, ki jo je pripravil dr. Igor Saksida in jo skupaj z Rokom Trkajem ponuja v prav posebni glasbeni obliki. To je rep, zato je naslov knjige Repki. Z avtorjema se je pogovorila Neva Zajc.
»Čas je, da se Bela snežinka umakne novi decembrski himni!«, je zapisano ob skladbi, ki so nam jo nedavno poslali fantje iz zasedbe Zmelkoow. Skladba "Veseli december" se pri nas že pospešeno vrti, trije člani zasedbe, Goga, Žare in Iztok pa so jo ob obisku studia Hendrix odigrali tudi v živo. Gostil jih je Iztok Novak - Easy.
Po izidu debut albuma 'Potovanje', ki je izšel konec oktobra lanskega leta, je pesnik in pevec Boštjan Velkavrh. Boštjanovo poslanstvo je glasba in razveseljevanje ljudi z njenimi ritmi in sporočili. Navkljub težkim razmeram je Boštjan nastopal pred občinstvom tudi med pandemskim časom. In ustvarjal. Nastala je nova pesem, 'Pesem o nas (dobrih ljudeh'). Prav ta skladba je zmagala v rubriki Pesem in pol.
Umetniški fotograf Primož Bizjak, doma iz Vrtojbe, diplomant Akademije lepih umetnosti v Benetkah, je bil vrsto let razpet med Benetkami in Madridom. Pred dvema letoma se je z družino preselil v Munchen, trenutno pa ustvarja nova dela v Mednarodni hiši umetnikov Villa Concordia v Bambergu. S portugalskim umetnikom Carlosom Bungo pa v galeriji Elba Benitez v Madridu razstavlja projekt z naslovom Bolnišnica iz kartona. Čas pandemije koronavirusa je močno zaznamoval tudi njegovo življenjsko pot in delo.
Ali smo robotom pripravljeni pripisati inteligenco? Kako pravno in etično urediti sobivanje človeka z napravami, ki se, čeprav šele zelo v povojih, lahko učijo in razmišljajo? Je umetna inteligenca napaka, ali nujni del razvoja? In ali zdajšnja družbena ureditev zavira razvoj umetne inteligence? To je le nekaj vprašanj, ki so si jih zastavili udeleženci spletne okrogle mize ob letošnjem Dnevu filozofije, 19. novembru. Med organizatorji so bili Slovensko filozofsko društvo, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pri Inštitutu Jožef Stefan. Sodelovali so tako strokovnjaki z različnih področij, kot dijaki in študenti. Nekaj poudarkov s spletne raprave o enem največjih izzivov človeštva je povezala Lea Širok.
"Skupaj zmoremo, ne glede na izzive" je bilo geslo letošnjega Mednarodnega dneva prostovoljstva, ki smo ga obeležili 5. decembra. Ta dan je že od leta 1985, ko so ga razglasili Združeni narodi, priložnost za spodbujanje prostovoljstva, a tudi za to, da vlade in družbe priznajo prispevek prostovoljcev. Po zbranih podatkih za lansko leto, je samo v naši državi več kot 284 tisoč prostovoljcev opravilo več kot 11 milijonov 600 tisoč ur dela, organiziranega na najrazličnejših področjih. In tudi ob letošnjem soočanju s panedmijo koronavirusa so v prvih vrstah nudenja pomoči zdravstvu, domovom upokojencev, pa tudi posameznikom. Tri prostovoljke iz piranskega Rdečega križa, ki v teh dneh nudijo pomoč tudi v izolski bolnišnici, v prispevku predstavlja Lea Širok
Ne me jugat je primorska skupina, druščina petih glasbenikov, ki je malokdo na Obali ne pozna. Slovijo sicer kot t. i. šagra bend, obenem pa so v zadnjih letih vstopili v svet avtorske glasbe. Ta je raznolika in ima širok spekter - od vpliva harmonike do kitarskega rocka, od slovenskega besedila pa do domače besede v istrsko - šavrinskem narečju. Kako zasedba Ne me jugat zveni v živo, smo slišali v oddaji Radio Hendrix
Novogoričanka Tatjana Mihelj je pritegnila pozornost slovenske javnosti v šovu 'Nova zvezda Slovenije'. Odličnen vtis je pustila kot izvrstna interpretka legendarnih skladb iz obdobja Slovenske popevke, ki jih je vedno obogatila s kančkom sodobne interpretacije. Tatjana si je želela ljudi razveseliti tudi z avtorsko glasbo. Skladbi z naslovom Sivo mesto, s katero je v začetku leta stopila na avtorsko pot, zdaj sledi pesem z naslovom Zakaj, avtorja Alexa Volaska.
Danes smo v studio povabili Katarino Parovel iz zavoda za neodvisno medijsko dejavnost - Nomed. Letos namreč praznujejo 10. obletnico delovanja. S poslušalci je delila informacije, katere projekte so - kljub epidemiji - v letošnjem letu izpeljali skupaj z mladimi iz koprske občine.
Praznični december smo radijsko polepšali. Kar nekaj naših Osebnosti Primorske minulih šestnajstih let namreč odlično kuha, zato smo jim ponudili radijski kulinarični izziv, ki so ga štirje med njimi z veseljem sprejeli. Danes je naša gostja Nina Kapelj Lukman , Osebnost Primorske 2014 - tabornica, ki je po žledolomu pomagala obnavljati slovenske gozdove. Primorke in Primorci so ji leta 2014 namenili največ glasov in s tem pokazali, da razumejo, da bo le z mladimi, lepimi dušami, kakršna je Nina, naša država s polnimi pljuči zadihala v boljšo prihodnost. Z Nino Kapelja Lukman se pogovarja Nataša Benčič.
Neveljaven email naslov