Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jiři Volt približno petkrat na leto z ženo Slovenko in hčerko obišče svojo družino na Češkem, kjer je odraščal in doštudiral. Od tam je k nam prišel leta 1998. O Sloveniji ni vedel veliko. Sem je prišel preprosto zaradi ljubezni do tenisa, hotel je nekaj zaslužiti kot trener in se nato vrniti domov. Stvari so se obrnile, kot pravi sam, in kmalu je v Novem mestu zasedel stalno mesto teniškega trenerja. Če bi se o življenju v Sloveniji odločal danes, se verjetno ne bi tako odločil.
Kljub temu, da je Slovenija zelo lepa in krasna dežela, se mi zdi, da za večino Čehov ni več tako zanimiva, kot je bila recimo 18 let nazaj. Takrat je bila Slovenija v bistveno boljši in drugačni kondiciji. Se mi zdi, da celo kažejo kazalci, da je Češka danes malo pred Slovenijo.
˝Na začetku je bilo zelo težko˝, pove Jiři Volt. Že po dveh tednih življenja v Sloveniji je svoji takratni punci na Češkem napisal pismo, da niti slučajno ne bo ostal v tej državi.
Ko sem prihajal v Slovenijo so mi vse obljubljali: ˝Jiři, ni problem! Vse bo. Tukaj je Krka in tako naprej. Tukaj se vse da. To je dežela neskončnih možnosti.˝ Ampak stvari so se že od prvega meseca narobe obračale.
Kasneje se je na življenje v Sloveniji navadil. Tukaj je spoznal tudi svojo ženo in dobil hčerko. V Novem mestu, kjer ga je presenetila gostoljubnost meščanov, je zasedel mesto teniškega trenerja in poučeval večinoma otroke. Ti ga sprva niso dobro razumeli, ker jih je ocenjeval s samimi enkami in dvojkami. Seveda je šlo za nesporazum – na Češkem je enka najboljša ocena.
Zase pravi, da mu od jutra do večera po glavi roji ena sama beseda, ki je tako slovenska, kot tudi češka – in to je beseda tenis. Svoje življenje je popolnoma posvetili tenisu, v lasti ima tudi obsežno zbirko starih teniških rekvizitov. Tenis ima v njegovi rojstni domovini vendarle športno in kulturno bogato tradicijo in veljavo.
Da je v njem že košček Slovenca pa Jirži Volt razkrije s tem, ko pove, da spremlja tudi druge športe. Ko je Peter Prevc postal svetovni prvak, mu je ušla tudi solza.
To pa moram priznati, da mogoče pred petimi leti še ne bi bil sposoben tega, te solzice. Ampak zdaj pa sem. Ali delno postajam Slovenec – tega ne vem. Sem pa gotovo bolj nase ponosen, ker tukaj živim, in sem se resnično veselil tega uspeha.
396 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Jiři Volt približno petkrat na leto z ženo Slovenko in hčerko obišče svojo družino na Češkem, kjer je odraščal in doštudiral. Od tam je k nam prišel leta 1998. O Sloveniji ni vedel veliko. Sem je prišel preprosto zaradi ljubezni do tenisa, hotel je nekaj zaslužiti kot trener in se nato vrniti domov. Stvari so se obrnile, kot pravi sam, in kmalu je v Novem mestu zasedel stalno mesto teniškega trenerja. Če bi se o življenju v Sloveniji odločal danes, se verjetno ne bi tako odločil.
Kljub temu, da je Slovenija zelo lepa in krasna dežela, se mi zdi, da za večino Čehov ni več tako zanimiva, kot je bila recimo 18 let nazaj. Takrat je bila Slovenija v bistveno boljši in drugačni kondiciji. Se mi zdi, da celo kažejo kazalci, da je Češka danes malo pred Slovenijo.
˝Na začetku je bilo zelo težko˝, pove Jiři Volt. Že po dveh tednih življenja v Sloveniji je svoji takratni punci na Češkem napisal pismo, da niti slučajno ne bo ostal v tej državi.
Ko sem prihajal v Slovenijo so mi vse obljubljali: ˝Jiři, ni problem! Vse bo. Tukaj je Krka in tako naprej. Tukaj se vse da. To je dežela neskončnih možnosti.˝ Ampak stvari so se že od prvega meseca narobe obračale.
Kasneje se je na življenje v Sloveniji navadil. Tukaj je spoznal tudi svojo ženo in dobil hčerko. V Novem mestu, kjer ga je presenetila gostoljubnost meščanov, je zasedel mesto teniškega trenerja in poučeval večinoma otroke. Ti ga sprva niso dobro razumeli, ker jih je ocenjeval s samimi enkami in dvojkami. Seveda je šlo za nesporazum – na Češkem je enka najboljša ocena.
Zase pravi, da mu od jutra do večera po glavi roji ena sama beseda, ki je tako slovenska, kot tudi češka – in to je beseda tenis. Svoje življenje je popolnoma posvetili tenisu, v lasti ima tudi obsežno zbirko starih teniških rekvizitov. Tenis ima v njegovi rojstni domovini vendarle športno in kulturno bogato tradicijo in veljavo.
Da je v njem že košček Slovenca pa Jirži Volt razkrije s tem, ko pove, da spremlja tudi druge športe. Ko je Peter Prevc postal svetovni prvak, mu je ušla tudi solza.
To pa moram priznati, da mogoče pred petimi leti še ne bi bil sposoben tega, te solzice. Ampak zdaj pa sem. Ali delno postajam Slovenec – tega ne vem. Sem pa gotovo bolj nase ponosen, ker tukaj živim, in sem se resnično veselil tega uspeha.
Bea Tomšič Amon se je slovenskima staršema rodila v argentinski prestolnici Buenos Aires. V več milijonskem mestu je preživela otroštvo in mladost, prvo potovanje v Slovenijo pa je bilo darilo staršev ob zaključku študija arhitekture. Zaradi želje po študiju na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani je tukaj ostala. V Sloveniji živi že 30 let z vmesno štiriletno prekinitvijo.
K nam je prišel iz večini Slovencev precej nepoznane države z nenavadnim jezikom in posebno pisavo. Kljub temu, da živi na podeželju, kjer so tujci bolj izjema kot pravilo, Gruzijec Tamazi Nozadze vedno poudari, kako lepo so ga sprejeli domačini. Tu se on in njegova družina počutijo odlično, v resnici ima le en velik problem, kot pravi sam - zaradi prijaznih ljudi in številnih novih prijateljev mu vedno primanjkuje časa. Se pa čas marsikomu ustavi v njegovi gruzijski restavraciji na obrobju Ljubljane, kjer ga je obiskala Andreja Čokl.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Ime mesta Aarburg v kantonu Aargau v osrčju Švice vam verjetno ne pove prav veliko. Veliko bližje so nam Habsburžani, ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi, ki je velik pečat pustila tudi na naših tleh. In če niste vedeli Habsburžani izvirajo prav iz tega švicarskega kantona, iz mesta Aarburg, ki je od precej večjega Basla oddaljen 40 kilometrov, pa prihaja tudi Esther Kompare. Dolgo časa je bila vpeta v svet bančništva, pozneje je delala na matičnem uradu, po upokojitvi pa je Švico zamenjala za Slovenijo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za njeno selitev kriva ljubezen. Življenje v Sloveniji označuje z besedico »luksuz«, hkrati pa je v naši državi prepoznala številne neizkoriščene možnosti, prepričana je, da bi politiki morali narediti precej več, da se nam ne bi dogajal »beg možganov«. Kakšne so možnosti, da Slovenija nekoč postane druga Švica?
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Tetyana Makara iz mesta Stryi v okolici Lvova v Ukrajini je v Slovenijo prišla pred 11 leti. Poročila se je namreč s Slovencem, ki pa ga je spoznala v svoji domovini, med njegovim obiskom te nekdanje sovjetske republike. Kot je povedala kolegici Andreji Čokl, je Slovenijo brez večjih težav sprejela kot svojo novo domovino. Kadar se v njej vendarle prebudi domotožje, pa si pomaga z ukrajinsko hrano in pogovorom z ostalimi priseljenci iz držav nekdanje Sovjetske zveze. Teh v Sloveniji ni malo in radi se ustavijo v ruski trgovinici sredi Ljubljane, kjer Tetyana prodaja rusko hrano in druge izdelke iz Rusiji bližnjih dežel.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Slovenščino je poleg v Sloveniji mogoče študirati tudi v naših sosednjih državah, pa recimo v Bolgariji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, celo na Japonskem in Kitajskem, če naštejemo le nekaj držav. Med njimi je tudi Poljska, kjer jo poučujejo v petih krajih – Varšavi, Gdansku, Katovicah, Krakovu in Lodžu. Iz slednjega prihaja Karolina Pyzik. V Slovenijo jo je prek študijske izmenjave leta 2013 pripeljal prav študij slovenščine, ki ji je Karolina nadela naziv hipster jezika. Kot pojasnjuje je za njeno odločitev za študij “sokriv” oče.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov