Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Japonko, ki živi v Ljubljani
Japonka Yuki Kikuchi se je iz rodnega Sendaia pred petimi leti preselila v Ljubljano. Svojim sanjam in želji po študiju zgodovine v Evropi je sledila kljub temu, da je starši pri odločitvi niso podpirali. Vloga ženske v japonski družbi je namreč dokaj tradicionalna.
Yuki Kikuchi trenutno študira in piše doktorat iz balkanske zgodovine. Odločitev za selitev v Slovenijo je sprejela po krajši študentski izmenjavi, ki ji je ponudila dober vpogled v naš izobraževalni sistem. Odkar živi v Ljubljani se sooča s številnimi kulturnimi razlikami – najbolj opazne so razlike v odnosu do žensk.
Za ženske je pri vas res dober sistem, na Japonskem se moramo boriti. Me lahko delamo v službi, ampak po poroki ali ko imamo otroke, večinoma nehamo s službo, ker zmanjka vrtcev, nimamo dobro urejenih porodniških dopustov.
“Zato večinoma nehamo. Pa samo moški služijo denar,” razloži Yuki, ki si želi, da bi se japonski sistem za ženske spremenil. Všeč so ji številne možnosti, ki jih ima pri nas mlada ženska, če si želi ustvariti kariero.
Kljub temu, da zaposleni Japonci večino dneva preživijo na delovnem mestu, se po zaključenem delavniku težko sprostijo.
Ljudje v Ljubljani se ukvarjajo s športom, po službi gredo v naravo. Ljudje v Sendaiu pa samo delajo. Od 9h do 17h delajo, po delu pa gredo domov.
»Slovenija je za Japonce eksotična in majhna država,« pove Japonka. Njeno rojstno mesto ima recimo toliko prebivalcev kot naša država. A to sploh ni slabo – ravno zaradi velikosti naše kokoške je ugotovila, kaj je tisto, kar tu najbolj ceni.
Mir. Ko sem prišla prvič jeseni, v novembru, je bil vikend. Trgovine so bile zaprte, ljudi ni bilo. Študentje gredo domov vsak vikend. To na Japonskem ni možno, zato to je prvi “waaaaaaa”.
Čeprav se še ni odločila, ali bo po končanem študiju živela na Japonskem ali ostala v Sloveniji, ima jasen cilj.
Za Japonce bi, če bom imela priložnost, predavala slovensko zgodovino in kulturo. Pa za Slovence, če lahko povem nekaj o japonski kulturi in zgodovini … in na koncu, če lahko postanem nekakšen most, bom vesela.
398 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Pogovor z Japonko, ki živi v Ljubljani
Japonka Yuki Kikuchi se je iz rodnega Sendaia pred petimi leti preselila v Ljubljano. Svojim sanjam in želji po študiju zgodovine v Evropi je sledila kljub temu, da je starši pri odločitvi niso podpirali. Vloga ženske v japonski družbi je namreč dokaj tradicionalna.
Yuki Kikuchi trenutno študira in piše doktorat iz balkanske zgodovine. Odločitev za selitev v Slovenijo je sprejela po krajši študentski izmenjavi, ki ji je ponudila dober vpogled v naš izobraževalni sistem. Odkar živi v Ljubljani se sooča s številnimi kulturnimi razlikami – najbolj opazne so razlike v odnosu do žensk.
Za ženske je pri vas res dober sistem, na Japonskem se moramo boriti. Me lahko delamo v službi, ampak po poroki ali ko imamo otroke, večinoma nehamo s službo, ker zmanjka vrtcev, nimamo dobro urejenih porodniških dopustov.
“Zato večinoma nehamo. Pa samo moški služijo denar,” razloži Yuki, ki si želi, da bi se japonski sistem za ženske spremenil. Všeč so ji številne možnosti, ki jih ima pri nas mlada ženska, če si želi ustvariti kariero.
Kljub temu, da zaposleni Japonci večino dneva preživijo na delovnem mestu, se po zaključenem delavniku težko sprostijo.
Ljudje v Ljubljani se ukvarjajo s športom, po službi gredo v naravo. Ljudje v Sendaiu pa samo delajo. Od 9h do 17h delajo, po delu pa gredo domov.
»Slovenija je za Japonce eksotična in majhna država,« pove Japonka. Njeno rojstno mesto ima recimo toliko prebivalcev kot naša država. A to sploh ni slabo – ravno zaradi velikosti naše kokoške je ugotovila, kaj je tisto, kar tu najbolj ceni.
Mir. Ko sem prišla prvič jeseni, v novembru, je bil vikend. Trgovine so bile zaprte, ljudi ni bilo. Študentje gredo domov vsak vikend. To na Japonskem ni možno, zato to je prvi “waaaaaaa”.
Čeprav se še ni odločila, ali bo po končanem študiju živela na Japonskem ali ostala v Sloveniji, ima jasen cilj.
Za Japonce bi, če bom imela priložnost, predavala slovensko zgodovino in kulturo. Pa za Slovence, če lahko povem nekaj o japonski kulturi in zgodovini … in na koncu, če lahko postanem nekakšen most, bom vesela.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Prihaja iz Armenije, več kot 20 let je živel v Rusiji in ima tudi rusko državljanstvo. Njegovi naslednji postaji sta bila Češka in Ciper. Valery Arakelov sicer še vedno veliko potuje, a njegov dom je zadnja tri leta Slovenija. Leta 2013 je namreč kupil zdraviliški kompleks Rimskih term in sčasoma se je v našo deželo tudi preselil. Andreji Čokl je med drugim povedal, da se zdaj zbuja z najlepšim razgledom na svetu, nekoliko manj pa je navdušen nad našo davčno zakonodajo.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo je Jarmila Melinec prišla pred slabimi dvajsetimi leti – in to iz države, iz katere še nismo gostili sogovornika v torkovi oddaji Drugi pogled. Pa ni prišla od daleč – iz Češke, iz države, kjer so življenje, odnosi med ljudmi in razmerja med spoloma zelo podobni kot v Sloveniji. Vseeno to ne pomeni, da naše sogovornice v Sloveniji ni nič presenetilo. Da ne obstajajo razlike. Ali da ni bilo nikoli težko. Najtežje je bilo z zaposlitvijo in s pridobivanjem dokumentov ter dovoljenj za bivanje. Ko je namreč prišla v Slovenijo, tako naša država kot Češka še nista bili članici Evropske unije in so bili postopki “zateženi”, pravi veterinarka. Danes ne opravlja svojega poklica, temveč vodi podjetje, z družino pa živi na Gorenjskem. V Slovenijo jo je torej, tako kot mnoge druge, pripeljala ljubezen. Moža je spoznala na fakulteti v Brnu, kamor je za mesec dni prišel na prakso. Dovolj je bilo prvih 15 minut srečanja z njim, da se ji je življenje zasukalo v čisto drugo smer.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Drugem pogledu je gost Ernie Mendillo - Američan z italijansko-libanonskimi koreninami. V Slovenijo ga je pred dobrimi 20 leti zvabila ljubezen. Iz kozmopolitskega New Yorka je pristal na Gorenjskem in ob tem doživel kulturni šok. Danes iskreno pove, da je njegov dom Naklo. Je glasbenik in je pred petimi leti ustanovil skupino Help, tako imenovani »tribute band«, ki izredno uspešno – tako po odzivih občinstva kot tudi kritikov – v znak spoštovanja poustvarja glasbo Beatlov. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov