Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mikel Rojo, Španija

22.08.2017


Je siesta v Španiji pravilo ali mit? Kakšne podobnosti bi lahko našli med Španijo in Slovenijo, ali pa raje Jugoslavijo? Kaj je v očeh Španca posebnost Slovenije?

Pa začnimo od začetka. 35-letni Mikel Rojo, v Sloveniji živi 10 let. Selitev v domovino svoje izbranke (spoznal jo je na prostovoljskem delu v Keniji) zanj ni bila težka:

“V Sloveniji sem bil že prej, poznal sem nekaj ljudi, zato sem že imel dober občutek. Sicer je bil to kratek obisk, ampak kar sem videl, mi je bilo všeč, ljudje, ki sem jih poznal, so bili prijazni. Želel sem si priti še kdaj, pomislil sem celo, da bi bilo tu lepo živeti. Ko sem potem spoznal bodočo ženo, ni bilo težko sprejeti odločitve. Kakovost življenja tukaj je fantastočna, res je udobno, enostavno, le malo stresa. Ljubljana je prijetno mesto, kjer lahko uživaš, se družiš, hodiš na izlete … Jezik je seveda ovira, a sam sem tu že 10 let, pa mi nič ne manjka.”

Veseli ga, da greš lahko v Sloveniji po 8 urah službe domov, v Španiji namreč veliko njegovih prijateljev dela do 10. ure zvečer. Siesta je mit, pravi Mikel Rojo, saj Španci delajo cele dneve, popoldne pa zadremajo le poleti, ko je najbolj vroče, in še to le na dopustu. Telekomunikacijski inženir, ki preseneti z majhnim, prav nič pametnim telefonom (Pravi, da nam pametni telefoni vzamejo preveč čas.), priznava, da je bilo v Sloveniji vseeno težko najti zaposlitev:

“Skoraj vsi Španci, ki sem jih spoznal tu, so se morali vrniti v Španijo, ker v Sloveniji niso našli dobre službe. Problem nas vseh je seveda, da ne govorimo dobro slovensko. Na začetku se lahko preživljaš z učenjem španščine, ampak tako ne moreš živeti dolgo. Tudi sam se tako začel, zdaj pa delam za tehnološko podjetje v Sloveniji. Imel sem srečo. Ko sem se prijavil, sem namreč povedal, da ne govorim slovensko. Pa so rekli, da tako ali tako sodelujejo le v mednarodnih projektih in da če je moja angleščina dobra, ne bo težav.”

Ker je njegova mati Američanka in je v Španiji obiskoval zasebne mednarodne šole mu ta seveda ne dela težav. Tudi slovensko razume in govori, a po njegovem mnenju ne dovolj dobro. Najbrž se je že malo navzel slovenskega značaja, saj pravi, da smo močno specializirani. V Španiji ljudje počnejo veliko stvari, a nobene zelo dobro. Ko pa tu rečemo, da nekaj znamo, potem to res dobro obvladamo in smo na tem področju strokovnjaki.

“Slovenija je bila zmeraj majhna, vedno pod vplivom tujcev, zato je mogoče v vaši krvi, da mislite, da se morate potruditi dvakrat bolj kot drugi, da bi prišli do istega učinka. Zato ljudje tu dosežete več.”

Zgodovina in geostrateška pozicija slovenskih krajev sta vplivali tudi na prav posebno mešanico slovenskega karakterja. Čuti se namreč vpliv romanske, germanske in slovanske etnične oz. jezikovne evropske skupine.

Mislim, da je Slovenija edina država, ki uspešno združuje vse tri skupine. Nikjer na svetu ni takšne mešanice. Latinski vpliv prihaja z obale in iz Italije, germanski iz časa Avstro-Ogrske monarhije, Slovenija pa je po naravi slovanska, čeprav drugače kot vaše sosede na vzhodu. Tu je pravo ravnotežje vsega! Mogoče to izvira iz zgodovinskega občutka negotovosti in tega, da se je to območje moralo prilagajati kulturam in običajem tujcev. To je pomenilo tudi, da so Slovenci izkusili različne vplive in zato od vseh potegnili najboljše.

Imate balkansko srce in dušo – ljudje vedo, kako se zabavati in sprostiti. Ampak imate tudi nemško delovno etiko – veste, da morate dobro narediti stvari, če želite, da bi delale, in da napake nimajo smisla, saj moraš potem vse narediti znova. Skupno s sredozemskimi narodi pa imate lastnost, da ste “streetsmart”, torej pamet in bistrost, ki pa ne prihajata iz knjig. Slovenija ima pravo ravnotežje vsega, kar je po mojem mnenju zelo dobro.”

Glasbena ponudba v Sloveniji je presenetljivo dobra. Mikel Rojo, basist in občasni DJ, v Sloveniji ne pogreša ničesar, čeprav je navajen na madridsko sceno. V Sloveniji je cenejše najti prostor za vadbo, lažje je posneti skladbo, možno jo je celo slišati na radiu. To se v Španiji ne bi zgodilo, pravi, tu v Sloveniji pa je na radiu slišal pesem, ki so jo posneli s prejšnjim bandom Kansky (zdaj igra v skupini Release the Ectoplasm!). Tudi glasba, ki se vrti na radiu, je v Španiji zelo enolična.

Je pa v Sloveniji bolj kot v Španiji enolična izbira pijač – ponudba je tu omejena predvsem na pivo in vino, če želiš koktail, imaš zelo majhno izbiro. A edina stvar, ki jo zares pogreša, je španska hrana.

“Predvsem tista s severa Španije – to je najboljša hrana na svetu. O tem sploh ne bomo razpravljali, to je dejstvo!”


Drugi pogled

395 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Mikel Rojo, Španija

22.08.2017


Je siesta v Španiji pravilo ali mit? Kakšne podobnosti bi lahko našli med Španijo in Slovenijo, ali pa raje Jugoslavijo? Kaj je v očeh Španca posebnost Slovenije?

Pa začnimo od začetka. 35-letni Mikel Rojo, v Sloveniji živi 10 let. Selitev v domovino svoje izbranke (spoznal jo je na prostovoljskem delu v Keniji) zanj ni bila težka:

“V Sloveniji sem bil že prej, poznal sem nekaj ljudi, zato sem že imel dober občutek. Sicer je bil to kratek obisk, ampak kar sem videl, mi je bilo všeč, ljudje, ki sem jih poznal, so bili prijazni. Želel sem si priti še kdaj, pomislil sem celo, da bi bilo tu lepo živeti. Ko sem potem spoznal bodočo ženo, ni bilo težko sprejeti odločitve. Kakovost življenja tukaj je fantastočna, res je udobno, enostavno, le malo stresa. Ljubljana je prijetno mesto, kjer lahko uživaš, se družiš, hodiš na izlete … Jezik je seveda ovira, a sam sem tu že 10 let, pa mi nič ne manjka.”

Veseli ga, da greš lahko v Sloveniji po 8 urah službe domov, v Španiji namreč veliko njegovih prijateljev dela do 10. ure zvečer. Siesta je mit, pravi Mikel Rojo, saj Španci delajo cele dneve, popoldne pa zadremajo le poleti, ko je najbolj vroče, in še to le na dopustu. Telekomunikacijski inženir, ki preseneti z majhnim, prav nič pametnim telefonom (Pravi, da nam pametni telefoni vzamejo preveč čas.), priznava, da je bilo v Sloveniji vseeno težko najti zaposlitev:

“Skoraj vsi Španci, ki sem jih spoznal tu, so se morali vrniti v Španijo, ker v Sloveniji niso našli dobre službe. Problem nas vseh je seveda, da ne govorimo dobro slovensko. Na začetku se lahko preživljaš z učenjem španščine, ampak tako ne moreš živeti dolgo. Tudi sam se tako začel, zdaj pa delam za tehnološko podjetje v Sloveniji. Imel sem srečo. Ko sem se prijavil, sem namreč povedal, da ne govorim slovensko. Pa so rekli, da tako ali tako sodelujejo le v mednarodnih projektih in da če je moja angleščina dobra, ne bo težav.”

Ker je njegova mati Američanka in je v Španiji obiskoval zasebne mednarodne šole mu ta seveda ne dela težav. Tudi slovensko razume in govori, a po njegovem mnenju ne dovolj dobro. Najbrž se je že malo navzel slovenskega značaja, saj pravi, da smo močno specializirani. V Španiji ljudje počnejo veliko stvari, a nobene zelo dobro. Ko pa tu rečemo, da nekaj znamo, potem to res dobro obvladamo in smo na tem področju strokovnjaki.

“Slovenija je bila zmeraj majhna, vedno pod vplivom tujcev, zato je mogoče v vaši krvi, da mislite, da se morate potruditi dvakrat bolj kot drugi, da bi prišli do istega učinka. Zato ljudje tu dosežete več.”

Zgodovina in geostrateška pozicija slovenskih krajev sta vplivali tudi na prav posebno mešanico slovenskega karakterja. Čuti se namreč vpliv romanske, germanske in slovanske etnične oz. jezikovne evropske skupine.

Mislim, da je Slovenija edina država, ki uspešno združuje vse tri skupine. Nikjer na svetu ni takšne mešanice. Latinski vpliv prihaja z obale in iz Italije, germanski iz časa Avstro-Ogrske monarhije, Slovenija pa je po naravi slovanska, čeprav drugače kot vaše sosede na vzhodu. Tu je pravo ravnotežje vsega! Mogoče to izvira iz zgodovinskega občutka negotovosti in tega, da se je to območje moralo prilagajati kulturam in običajem tujcev. To je pomenilo tudi, da so Slovenci izkusili različne vplive in zato od vseh potegnili najboljše.

Imate balkansko srce in dušo – ljudje vedo, kako se zabavati in sprostiti. Ampak imate tudi nemško delovno etiko – veste, da morate dobro narediti stvari, če želite, da bi delale, in da napake nimajo smisla, saj moraš potem vse narediti znova. Skupno s sredozemskimi narodi pa imate lastnost, da ste “streetsmart”, torej pamet in bistrost, ki pa ne prihajata iz knjig. Slovenija ima pravo ravnotežje vsega, kar je po mojem mnenju zelo dobro.”

Glasbena ponudba v Sloveniji je presenetljivo dobra. Mikel Rojo, basist in občasni DJ, v Sloveniji ne pogreša ničesar, čeprav je navajen na madridsko sceno. V Sloveniji je cenejše najti prostor za vadbo, lažje je posneti skladbo, možno jo je celo slišati na radiu. To se v Španiji ne bi zgodilo, pravi, tu v Sloveniji pa je na radiu slišal pesem, ki so jo posneli s prejšnjim bandom Kansky (zdaj igra v skupini Release the Ectoplasm!). Tudi glasba, ki se vrti na radiu, je v Španiji zelo enolična.

Je pa v Sloveniji bolj kot v Španiji enolična izbira pijač – ponudba je tu omejena predvsem na pivo in vino, če želiš koktail, imaš zelo majhno izbiro. A edina stvar, ki jo zares pogreša, je španska hrana.

“Predvsem tista s severa Španije – to je najboljša hrana na svetu. O tem sploh ne bomo razpravljali, to je dejstvo!”


18.04.2017

Emmanouil Santorinaios iz Grčije

Emmanouil Santorinaios prihaja iz Aten, v Ljubljani živi od oktobra 2014. K nam se je priselil, saj je tu dobil službo in to kljub temu, da se Grki v Sloveniji soočajo s prepričanji, da so leni, da nikoli ne delajo, da vse dni le sedijo na soncu in uživajo. Manolis, kot tudi kličejo Grka, pravi, da ta prepričanja ne držijo in dodaja, da so Grki tudi po raziskavi OECD-ja eden bolj delovnih narodov v Evropi. Zelo zaposlen je tudi naš sogovornik, ki pa si je kljub temu vzel čas za pogovor. Več o svoji službi ter o tem, kako dobro je spoznal Slovenijo v dveh letih in pol kolikor živi pri nas, pa v nadaljevanju. Tokratni Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.


11.04.2017

Francozinja

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


04.04.2017

Petra Kozina Halčakova s Slovaške

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


28.03.2017

Alexander Shcherbakov iz Rusije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


21.03.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


14.03.2017

Anna Giang iz Kanade

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


07.03.2017

Lilijana Drolc iz Romunije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


28.02.2017

Samuel Gustavsson iz Švedske

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


21.02.2017

Hanieh Ramandi iz Irana

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


14.02.2017

Amra Avdibašić (BIH)

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


07.02.2017

Zhanghua Ye s Kitajske

Kitajci sestavljajo približno petino svetovnega prebivalstva. Seveda vsi ne živijo le na Kitajskem, ampak tudi marsikje drugje in prav zato je zanimivo, da jih v Sloveniji biva le nekaj več kot tisoč. Ti večinoma prihajajo iz mesta Qingtian , ki leži na jugovzhodu države, 500 kilometrov južno od Šanghaja. Ena od njih je tudi Zhanghua Ye, ki je v Slovenijo prišla leta 1996, ko ji je bilo 11 let. Predstavila nam jo bo Andreja Gradišar.


31.01.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


24.01.2017

Omar Escobar iz Hondurasa

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


17.01.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


10.01.2017

Nicolle Taveras Garcia iz Dominikanske republike

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


03.01.2017

Ukrajinka Yiliya Molina

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


27.12.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


20.12.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


13.12.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


06.12.2016

Arkan Al Nawas iz Iraka

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 17 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov