Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Raya Mammadova, Azerbajdžan

07.01.2020

Azerbajdžanci in Slovenci drug za drugega tako rekoč ne obstajamo, pravi Raya Mammadova, ki mora v svoji domovini skoraj vedno pojasnjevati, kam v Evropo se je odpravila na magistrski študij. Podobna naloga je pred njo pogosto tudi, ko jo v Sloveniji vprašamo, od kod prihaja. Na seznamu pogostih vprašanj pa je tudi tisto, ali imajo moški v njeni domovini lahko več žena. Nanj jasno odgovori z »ne«. Podrobneje o razlikah med državama v nadaljevanju, ko boste slišali tudi, zakaj ne gresta skupaj kajenje in obiskovanje fitnesa. Z Rayo Mammadovo, ki ima mimogrede drugi najpogostejši priimek v Azerbajdžanu, se je pogovarjala Andreja Gradišar.

Raya Mammadova iz Azerbajdžana v Ljubljani končuje magistrski študij

Azerbajdžanci in Slovenci drug za drugega tako rekoč ne obstajamo, pravi Raya Mammadova, ki mora v svoji domovini skoraj vedno pojasnjevati, kam v Evropo se je odpravila na magistrski študij. Podobna naloga je pred njo pogosto tudi, ko jo v Sloveniji vprašamo, od kod prihaja. Azerbajdžanka v Ljubljani živi približno leto in pol. Univerzo v Ljubljani je izbrala zaradi razmerja med ceno in kakovostjo:

Ko sem se odločala o magistrskem študiju, sem v spletnem iskalniku poiskala najboljše šole in med njimi je bila tudi ljubljanska Ekonomska fakulteta, ki je ena najboljših na svetu. Program, ki sem ga izbrala, tudi ni tako zelo drag. Stvar je namreč v tem, da so običajno programi, ki so zelo visoko na lestvici, izjemno dragi. Ampak tukaj je bilo razmerje med kakovostjo in ceno več kot odlično. Po spletu sem pobrskala tudi, kakšna je država. Kar sem videla, mi je bilo všeč, in zato sem prišla sem.”

Narava in zelenje sta tisto, kar jo je najbolj prepričalo. Zelo všeč ji je tudi lega Slovenije v središču Evrope ter sistem študentskih bonov, zaradi česar ima nižje življenjske stroške. Si pa želi, da bi bile trgovine in restavracije odprte dalj časa oz. tudi med prazniki in ob koncih tedna:

“To ni tako zelo negativno, a zna biti stresno, ker moraš misliti na to, da moraš že prej opraviti nakupe, da je hrana na zalogi. Če to veš, sicer gre, a lani, ko sem prišla sem, sta bila nedolgo zatem dan reformacije in dan spomina na mrtve. Doma nisem imela nobene hrane in vse je bilo zaprto, zato sem bila precej zafrustrirana. Če to znova primerjam z Bakujem, gre za pravi kontrast. Tam je običajno, da gredo ljudje ob praznikih jest v restavracije ali pa, da veliko nakupujejo.”

Javni prevoz v Sloveniji bi bil lahko boljši, nadaljuje sogovornica, ki pa jo navdušuje dobro razvejana kolesarska mreža v Ljubljani. Opaža, da smo Slovenci precej športen narod, le nekaj ji ni popolnoma “jasno”:

“Včasih vidim človeka, ki pride iz fitnesa in zraven kadi. To mi ne gre skupaj. Ali si kadilec ali pa živiš zdravo. To sta dve različni kategoriji. Tu pa si lahko zelo dejaven, ješ zdravo, a hkrati kadiš in piješ.”

Raya Mammadova končuje magistrski študij ekonomije, hkrati pa išče službo, saj bi rada ostala v Sloveniji.


Drugi pogled

399 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Raya Mammadova, Azerbajdžan

07.01.2020

Azerbajdžanci in Slovenci drug za drugega tako rekoč ne obstajamo, pravi Raya Mammadova, ki mora v svoji domovini skoraj vedno pojasnjevati, kam v Evropo se je odpravila na magistrski študij. Podobna naloga je pred njo pogosto tudi, ko jo v Sloveniji vprašamo, od kod prihaja. Na seznamu pogostih vprašanj pa je tudi tisto, ali imajo moški v njeni domovini lahko več žena. Nanj jasno odgovori z »ne«. Podrobneje o razlikah med državama v nadaljevanju, ko boste slišali tudi, zakaj ne gresta skupaj kajenje in obiskovanje fitnesa. Z Rayo Mammadovo, ki ima mimogrede drugi najpogostejši priimek v Azerbajdžanu, se je pogovarjala Andreja Gradišar.

Raya Mammadova iz Azerbajdžana v Ljubljani končuje magistrski študij

Azerbajdžanci in Slovenci drug za drugega tako rekoč ne obstajamo, pravi Raya Mammadova, ki mora v svoji domovini skoraj vedno pojasnjevati, kam v Evropo se je odpravila na magistrski študij. Podobna naloga je pred njo pogosto tudi, ko jo v Sloveniji vprašamo, od kod prihaja. Azerbajdžanka v Ljubljani živi približno leto in pol. Univerzo v Ljubljani je izbrala zaradi razmerja med ceno in kakovostjo:

Ko sem se odločala o magistrskem študiju, sem v spletnem iskalniku poiskala najboljše šole in med njimi je bila tudi ljubljanska Ekonomska fakulteta, ki je ena najboljših na svetu. Program, ki sem ga izbrala, tudi ni tako zelo drag. Stvar je namreč v tem, da so običajno programi, ki so zelo visoko na lestvici, izjemno dragi. Ampak tukaj je bilo razmerje med kakovostjo in ceno več kot odlično. Po spletu sem pobrskala tudi, kakšna je država. Kar sem videla, mi je bilo všeč, in zato sem prišla sem.”

Narava in zelenje sta tisto, kar jo je najbolj prepričalo. Zelo všeč ji je tudi lega Slovenije v središču Evrope ter sistem študentskih bonov, zaradi česar ima nižje življenjske stroške. Si pa želi, da bi bile trgovine in restavracije odprte dalj časa oz. tudi med prazniki in ob koncih tedna:

“To ni tako zelo negativno, a zna biti stresno, ker moraš misliti na to, da moraš že prej opraviti nakupe, da je hrana na zalogi. Če to veš, sicer gre, a lani, ko sem prišla sem, sta bila nedolgo zatem dan reformacije in dan spomina na mrtve. Doma nisem imela nobene hrane in vse je bilo zaprto, zato sem bila precej zafrustrirana. Če to znova primerjam z Bakujem, gre za pravi kontrast. Tam je običajno, da gredo ljudje ob praznikih jest v restavracije ali pa, da veliko nakupujejo.”

Javni prevoz v Sloveniji bi bil lahko boljši, nadaljuje sogovornica, ki pa jo navdušuje dobro razvejana kolesarska mreža v Ljubljani. Opaža, da smo Slovenci precej športen narod, le nekaj ji ni popolnoma “jasno”:

“Včasih vidim človeka, ki pride iz fitnesa in zraven kadi. To mi ne gre skupaj. Ali si kadilec ali pa živiš zdravo. To sta dve različni kategoriji. Tu pa si lahko zelo dejaven, ješ zdravo, a hkrati kadiš in piješ.”

Raya Mammadova končuje magistrski študij ekonomije, hkrati pa išče službo, saj bi rada ostala v Sloveniji.


10.07.2018

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


03.07.2018

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.06.2018

Edgard Gonzales

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.06.2018

Brazilec Jaime Talbot

Medtem ko velik del sveta spremlja svetovno prvenstvo v nogometu, kjer za favorita veljajo Brazilci, smo mi našli Brazilca, ki nogometa nima za najbolj pomembno postransko stvar na svetu. Takih je sicer verjetno še nekaj, ampak ta živi v Sloveniji. Po nekaj letih življenja v Franciji, kamor sta uvažala kavo s svoje plantaže v Braziliji, se je Jaime Talbot z ženo Binho pred dobrim letom in pol preselil v Goriška Brda. V Kozani sta kupila hotel z enim najlepših razgledov na to slovensko pokrajino, njuno teraso pa že krasita tudi dva glinena lonca s sadikami kave. Obiskala ju je Andreja Čokl.


12.06.2018

Bahtijar Aljaf iz Iraka

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


05.06.2018

Doris Barat, Hrvaška

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


29.05.2018

Carlos Yoder – Argentinec, ki Slovence uči brenkanja na ukulele

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


22.05.2018

Andrey Budanov

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


15.05.2018

Anthony Castro iz Paname

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


08.05.2018

Nadia Flora iz Kameruna

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


01.05.2018

Juan Lopez

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


24.04.2018

Razvan Cebotarean iz Moldavije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


17.04.2018

Chantal van Mourik z Nizozemske

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


10.04.2018

Ayyaz Ahmed Qureshi

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


03.04.2018

“Slovenci znate bolje molčati kot Španci”

Alejandro Rodriguez Diaz del Real Grbec je lektor na Oddelku za romanski jezik in književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je poliglot – govori špansko, nemško, angleško, francosko, italijansko, grško in slovensko. Slovenščino se je začel učiti že pred selitvijo k nam leta 2005, svoj prvi slovar je kupil v Nemčiji, kjer je živel prej. Na začetku ga je stalno nosil s seboj.


27.03.2018

Isabelle Querrioux, Francija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


20.03.2018

Yady Lorena Meza Obando iz Kolumbije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


13.03.2018

Mariano Agustín Cecowski Palacio

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


06.03.2018

Josh Rocchio, ZDA

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


27.02.2018

Olgica Močan, Makedonija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 14 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov