Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Plinovoda Severni tok 2 in Turški tok naj bi Evropi omogočila nemoteno oskrbo z ruskim zemeljskim plinom mimo ozemlja Ukrajine. Za številne je to priložnost za velik zaslužek. Nekatere države upajo, da bodo zaradi novih plinovodnih poti izboljšale svoj mednarodni položaj. Obenem pa je ameriški kongres sprejel zakon o sankcijah proti podjetjem, ki sodelujejo pri graditvi. Sta Severni tok 2 in Turški tok le komercialni naložbi ali pa je to razpoka, ki že dalj časa obremenjuje čezatlantsko zavezništvo? O tem bomo podrobneje govorili v oddaji Eppur si muove, in vendar se vrti, ki jo je pripravil Marjan Vešligaj.
Kako do zanesljive oskrbe s plinom?
Plinovoda Severni tok 2 in Turški tok naj bi Evropi omogočila nemoteno oskrbo z ruskim zemeljskim plinom mimo ozemlja Ukrajine. Za mnoge je to priložnost za velik zaslužek. Nekatere države upajo, da bodo zaradi novih plinovodnih poti izboljšale svoj mednarodni položaj. Obenem pa je ameriški kongres sprejel zakon o sankcijah proti podjetjem, ki sodelujejo pri gradnji. Sta Severni tok 2 in Turški tok le komercialni naložbi ali pa je to razpoka, ki že dlje časa obremenjuje čez-atlantsko zavezništvo?
1156 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Plinovoda Severni tok 2 in Turški tok naj bi Evropi omogočila nemoteno oskrbo z ruskim zemeljskim plinom mimo ozemlja Ukrajine. Za številne je to priložnost za velik zaslužek. Nekatere države upajo, da bodo zaradi novih plinovodnih poti izboljšale svoj mednarodni položaj. Obenem pa je ameriški kongres sprejel zakon o sankcijah proti podjetjem, ki sodelujejo pri graditvi. Sta Severni tok 2 in Turški tok le komercialni naložbi ali pa je to razpoka, ki že dalj časa obremenjuje čezatlantsko zavezništvo? O tem bomo podrobneje govorili v oddaji Eppur si muove, in vendar se vrti, ki jo je pripravil Marjan Vešligaj.
Kako do zanesljive oskrbe s plinom?
Plinovoda Severni tok 2 in Turški tok naj bi Evropi omogočila nemoteno oskrbo z ruskim zemeljskim plinom mimo ozemlja Ukrajine. Za mnoge je to priložnost za velik zaslužek. Nekatere države upajo, da bodo zaradi novih plinovodnih poti izboljšale svoj mednarodni položaj. Obenem pa je ameriški kongres sprejel zakon o sankcijah proti podjetjem, ki sodelujejo pri gradnji. Sta Severni tok 2 in Turški tok le komercialni naložbi ali pa je to razpoka, ki že dlje časa obremenjuje čez-atlantsko zavezništvo?
V času, ko je Evropska unija pred velikimi izzivi – od brexita, pogajanj o novem proračunu do evropskih volitev – predsedovanje Svetu Evropske unije prvič prevzema Romunija. Zaradi poskusov vlade, da razrahlja boj proti korupciji, predvsem zato, ker so vanjo vpleteni tudi številni najvišji politični predstavniki, je Bukarešta že zdaj v sporu z Brusljem. Ta ji očita teptanje vladavine prava, doma pa se spopada s protesti. V Romuniji se krepi nacionalistična retorika, očitajo ji tudi, da je morda na predsedovanje pripravljena tehnično, da je država globoko razdeljena ter da ji grozita politična in gospodarska nestabilnost. Priložnost, ki jo ima kot predsedujoča, bi se tako lahko spremenila v razočaranje in obračunavanja znotraj države in z Brusljem. Prislunite oddaji Boštjana Anžina.
Generalna skupščina Združenih narodov je ta mesec sprejela Globalni dogovor o beguncih. Dogovor, ki bo okrepil pomoč in zaščito 25 milijonov beguncev po svetu, je podprlo 181 držav, Združene države Amerike in Madžarska sta glasovali proti, tri države so se vzdržale. Medtem, ko je sprejemanje Globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah precej odmevalo v javnosti, je sprejetje dogovora o beguncih minilo skoraj neopaženo. Oddaja Rajke Pervanje.
Od katalonskih regionalnih volitev, ki jih je razpisal Madrid, potem ko je suspendiral avtonomijo regije, je minilo eno leto. Katalonija je dobila novo vlado pod vodstvom Quima Torre, ki se je nedavno mudil na obisku v Ljubljani. Novo vlado pa je po izglasovani nezaupnici prejšnjemu premieru Marianu Rajoyu dobila tudi Španija. Socialistični premier Pedro Sanchez je napovedoval dialog s katalonskimi oblastmi, ki pa ne poteka najbolje. Madrid in Barcelona se zdaj vsaj pogovarjata, kar je določen napredek v primerjavi z obdobjem Rajoya, a Katalonci pričakujejo več, predvsem kar zadeva katalonske politične voditelje, ki so že leto dni zaporti zaradi organizacije referenduma in za katere špansko tožilstvo zahteva skupno več kot 200 let zapora. Oddaj je pripravila Špela Novak.
V Jemnu življenje že v mirnih časih ni bilo najlažje, saj je primanjkovalo pitne vode, krepil se je ekstremizem, država pa je veljala za eno izmed trdnjav Al Kaide, ki so jo ameriške sile obstreljevale z brezpilotnimi letali. Vendar je zdaj najhuje, saj se po petih letih državljanske vojne Jemen spopada z eno najhujših humanitarnih kriz. Več kot tri četrtine jemenskega prebivalstva strada, med njimi kar 11 milijonov otrok. Z vstopom Savdske Arabije in zaveznic v jemensko vojno in iransko podporo hutijskim upornikom je ta najrevnejša država na arabskem polotoku postala tudi poligon za merjenje mišic regijskih sil. Doslej za sklenitev miru posluha ni bilo, zdaj pa je morda nastopil pravi čas za pogajanja. Iran se je znašel pod pritiskom sankcij, Savdska Arabija pa pod ostrimi kritikami mednarodne skupnosti. Bosta oslabljeni regijski velesili vendarle pripravljeni na umik z jemenskega bojišča? Podrobneje pa s Karmen Švegl.
Mednarodna skupnost skuša izzive, povezane z vse bolj globalnimi migracijami, reševati tudi z Marakeško deklaracijo. Po podatkih Organizacije Združenih narodov več kot polovica beguncev na svetu prihaja iz treh držav, iz Sirije kar 5,5 milijona, iz Afganistana 2 milijona in pol in iz Južnega Sudana 1,4 milijona. Bežijo predvsem zaradi oboroženih spopadov in zloma sistema. Evropska unija med drugim namenja iz skrbniškega sklada za Afriko več kot štiri milijarde evrov pomoči za upravljanje migracijskih tokov. Večina pomoči pa gre za zadrževanje migrantov in beguncev na afriških tleh in manj za razvojne projekte. Najgostoljubnejši model sprejemanja beguncev predstavlja Uganda, ena najmanj razvitih držav na svetu, ki ta hip gosti več kot 1,3 milijona beguncev. Avtorica oddaje je Sandra Brankovič.
V Katowicah se bo v nedeljo začela 24. redna letna konferenca Združenih narodov o podnebju. Na njenem začetku bodo državniki, potem pa strokovne delegacije in na koncu še ministri za okolje iz vseh članic OZN razpravljali o uresničevanju sklepov Pariškega sporazuma. Ta bo začel veljati že novembra leta 2020, države pa zelo zaostajajo z uresničevanjem svojih ciljev za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in drugih ukrepih proti škodljivim posledicam podnebnih sprememb. Tako bo zelo težko ohraniti zviševanje globalnih temperatur pod dvema stopinjama. Tudi v Sloveniji izpusti toplogrednih plinov naraščajo že tretje leto zapored. Zato so nujni bolj koreniti ukrepi na tem področju, tako pri nas kot tudi drugje po svetu.
V Katowicah se je v nedeljo začela 24. redna letna konferenca Združenih narodov o podnebju. Na njenem začetku bodo državniki, potem pa strokovne delegacije in na koncu še ministri za okolje iz vseh članic OZN razpravljali o uresničevanju sklepov Pariškega sporazuma. Ta bo začel veljati že novembra leta 2020, države pa zelo zaostajajo z uresničevanjem svojih ciljev za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in drugih ukrepih proti škodljivim posledicam podnebnih sprememb. Tako bo zelo težko ohraniti zviševanje globalnih temperatur pod dvema stopinjama. Tudi v Sloveniji izpusti toplogrednih plinov naraščajo že tretje leto zapored. Zato so nujni bolj koreniti ukrepi na tem področju, tako pri nas kot tudi drugje po svetu.
Italija ima drugi najvišji javni dolg v Evropski uniji in velike strukturne težave, ki so jih reševale, ne pa tudi rešile, že številne vlade. Rast gospodarstva je skoraj neopazna, njegov obseg pa še vedno pod ravnjo izpred desetih let. Občutek frustriranosti se je tako opazno razširil v vse plasti italijanske družbe. Politično prizorišče je zaznamovalo nenehno iskanje novih alternativ, ki je letos privedlo do oblikovanja protislovne desne populistične vlade Giuseppeja Conteja. A kako je mogoče, da sta stranki s skoraj nezdružljivima političnima programoma oblikovali vlado, ki uživa več kot 60-odstotno podporo? Je volilna podpora postala politični cilj in kaj imajo od tega državljani?
Ukrajina se ob konfliktu na vzhodu države le počasi postavlja na lastne noge. Skuša se posodobiti in izviti iz dolgotrajne ruske sence ter zgraditi temelje lastne državnosti, pri čemer jo razjedajo notranja nasprotja ukrajinske družbe in razširjena korupcija.
Po več kot 123 letih delitev, tlačanstva, sovjetizacije in germanizacije so Poljaki leta 1918 znova dobili svojo državo. 100 let pozneje so razmere vsaj na papirju odlične, saj država napreduje, življenjski standard raste, brezposelnost je nizka. V državi živi 95 odstotkov katolikov, okoli milijon občasnih ukrajinskih priseljencev in peščica manjšin, kar je zelo homogena družba. Kljub temu so Poljaki razdeljeni kot še nikoli prej. Odkar je oblast z večino v parlamentu prevzela Stranka zakon in pravičnost v Bruslju na Poljsko zaradi reforme sodstva in medijske zakonodaje gledajo postrani. Poljska se znova spreminja, vendar ne v smeri združevanja in evropskosti, ampak s poudarkom na veliki državi in nacionalizmu. Oddajo je pripravila Polona Fijavž.
V ZDA volijo vseh 435 članov predstavniškega doma in tretjino od 100 senatorjev kongresa. V primerjavi z minulimi volitvami je zanimanje Američanov tokrat izjemno veliko. Glavno prašanje je, ali bo Demokratom prvič po letu 2010 spet uspelo pridobiti večino v predstavniškem domu. Kot kažejo raziskave javnega mnenja naj bi Američane najbolj zanimale gospodarske razmere in zdravstvo. Ameriški predsednik Donald Trump pa skuša pritegniti volilce na volišča z grožnjami o invaziji migrantov iz Južne Amerike. Več pa s Sandro Brankovič.
Savdska Arabija, naftno bogata kraljevina, za nekatere tudi kraljestvo zla, je v središču mednarodne javnosti zaradi brutalnega umora savdskega novinarja in kritika režima Džamala Kašogija. Ubili so ga savdski operativci, sodelavci prestolonaslednika Mohameda Bin Salmana na savdskem konzulatu v Carigradu. Njegov uboj je kraljevina dolgo prikrivala, na koncu pa priznala umor – celo to, da je bil ta načrtovan. Bo incident moči željnega prestolonaslednika oslabil in spremenil Savdsko Arabijo? Oddajo je pripravila Karmen Švegl.
Velika večina besedila sporazuma med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo o brexitu je sicer dogovorjena, težave pa ostajajo pri ustvarjanju tako imenovane mehke meje na irskem otoku ter glede prihodnjih trgovinskih odnosov. Čeprav so za oktober poudarjali, da bo odločilen mesec v pogajanjih, pa bo to očitno lahko šele december ali celo januar. Na Otoku zdaj iščejo pravo formulo za brexit, v preostali Evropski uniji pa je čutiti vse večje olajšanje ob spoznanjih razprav o brexitu, ki nakazujejo, da je izstop iz Evropske unije skorajda nemogoč. Avtor oddaje: Matjaž Trošt.
Za Bosno in Hercegovino so volitve, od katerih številni prebivalci niso pričakovali veliko. Politiki so v volilni kampanji stavili na nacionalizem, sovražni govor, manj pa na vprašanja, ki se dotikajo prebivalcev. Novoizvoljeno predsedstvo ne obeta hitrih sprememb, ampak nadaljevanje prepirov. Srbskega predstavnika Milorada Dodika bolj kot Bosna in Hercegovina zanima Republika Srbska, škodili mu niso niti množični protesti za pravno državo in proti skorumpiranim političnim elitam “Pravica za Davida”, ki jih sprožil še vedno nepojasnjeni umor 21-letnega Davida Dragičevića. Medtem komaj delujočo državo zapušča na 10 tisoče ljudi, ki v Bosni že dolgo ne vidijo perspektive. Avtor oddaje: Boštjan Anžin
Vatikan se je s spolnimi zlorabami mladoletnih začel ukvarjati pozno, v devetdesetih, predvsem zaradi strahu pred odškodninami in ne toliko zaradi skrbi za nedolžne otroke. Dolgo je veljalo, da so spolne zlorabe duhovnikov nad mladoletnimi problemi zahodnega, zlasti angleško jezičnega sveta. Toda vatikansko časovnico zamejujeta dva latinsko ameriška škandala, mehiški in čilski. Pred papežem Frančiškom je odločna prelomnica: februarsko srečanje s predsedniki škofovskih konferenc vsega sveta, s katerim naj bi se obdobje priznavanja zločinov izteklo v obdobje dokončnega izkoreninjenja pedofilije v cerkvi. Avtor oddaje: Janko Petrovec
Ameriško-kitajska trgovinska vojna je po oceni Mednarodnega denarnega sklada največja kratkoročna nevarnost svetovnemu gospodarstvu. Protekcionistični ukrepi, ki jih uvaja ameriška administracija in katere tarča ni le Kitajska, pač pa tudi druge države, med njimi članice Evropske unije, imajo negativne učinke na vse, tudi na ameriška podjetja in ameriške potrošnike. Kako pojasniti uvajanje carin? Kakšne bodo posledice trgovinske vojne in ali se bo ta še stopnjevala? In kakšna je v teh razmerah sploh še vloga Svetovne trgovinske organizacije? Avtorica oddaje: Špela Novak
Politično in etnično razklana Makedonija je pred zgodovinsko odločitvijo. Njeni prebivalci bodo 30. septembra odločali o dogovoru z Grčijo in novem imenu Severna Makedonija. Dogovor bi končal več kot četrt stoletja star spor z Atenami, Skopju pa bi omogočil pogajanja za članstvo v Natu in Evropski Uniji. Ovir pa s tem še ne bo konec. Potrebna bo še sprememba makedonske ustave, dogovor pa morajo podpreti tudi v Grčiji, kjer protestirajo, da je Makedonija grška pokrajina in da si severni sosedi skušajo prilastiti dediščino Aleksandra Velikega. Avtor oddaje: Boštjan Anžin
V Evropski uniji se vse bolj povečujejo razlike, ne le v interesih, ampak tudi v vrednotah. Stanje demokracije in vladavine prava je v nekaterih državah članicah zaskrbljujoče. Enotnost povezave je na preizkušnji zaradi številnih izzivov. Kako bo Evropska unija premostila številne delitve, predvsem v luči volitev v Evropski parlament? Kako premagati naraščajoče populizem, etno-nacionalizem in ksenofobijo, ki zastrupljajo javni diskurz? Avtorja oddaje: Sandra Brankovič in Luka Robida
Grčija - osem let radikalnih in bolečih reform, nenehna grožnja bankrota prezadolžene države. Grčija je uradno končala program finančne pomoči, vendar prebivalci nimajo občutka, da bi bilo krize konec. Za finančni potop krivijo politike vseh barv, v času obilja pa je večina trošila več, kot je imela. Brezposelnost ostaja visoka, mladi doma ne vidijo perspektive. Več pa v oddaji Boštjana Anžina.
Italijanske oblasti v Furlaniji Julijski krajini kljub enakemu številu nezakonitih prihodov tujcev v državo kot minulo leto te dni uvajajo poostren nadzor na 54 kilometrov dolgi meji na Tržaškem Krasu. S tem želijo zmanjšati prihode tujcev po balkanski begunski poti, poleg tega pa zmanjšujejo tudi sredstva, namenjena integraciji priseljencev v italijansko družbo. Odločitev je del nove, manj prijazne deželne in državne politike do priseljencev, ki vključuje tudi odprtje centrov za začasni sprejem. Avtorica oddaje: Mirjam Muženič
Neveljaven email naslov