Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Izrazito širjenje lakote v svetu

04.07.2022

Lakota ogroža več kot 800 milijonov ljudi po svetu. Nekatere najrevnejše države, kot sta Eritreja in Somalija, kjer prebivalci že zdaj stradajo, so povsem odvisne od uvoza osnovne prehrane iz Ukrajine in Rusije. Novo prehransko krizo poganjajo podnebne spremembe, visoke cene in vojna, zato Združeni narodi svarijo, da prihaja orkan lakote. Toda hrane je v svetu dovolj, saj proizvedemo več hrane kot kadar koli doslej. O tem, kako vojna v Ukrajini vpliva na prehransko krizo, smo govorili v eni prejšnjih oddaj Eppur si muove, v tokratni – pripravila jo je Sandra Krišelj - pa o grožnji ekstremnega povečanja lakote v svetu in možnih rešitvah.


Eppur si muove - In vendar se vrti

1141 epizod


Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

Izrazito širjenje lakote v svetu

04.07.2022

Lakota ogroža več kot 800 milijonov ljudi po svetu. Nekatere najrevnejše države, kot sta Eritreja in Somalija, kjer prebivalci že zdaj stradajo, so povsem odvisne od uvoza osnovne prehrane iz Ukrajine in Rusije. Novo prehransko krizo poganjajo podnebne spremembe, visoke cene in vojna, zato Združeni narodi svarijo, da prihaja orkan lakote. Toda hrane je v svetu dovolj, saj proizvedemo več hrane kot kadar koli doslej. O tem, kako vojna v Ukrajini vpliva na prehransko krizo, smo govorili v eni prejšnjih oddaj Eppur si muove, v tokratni – pripravila jo je Sandra Krišelj - pa o grožnji ekstremnega povečanja lakote v svetu in možnih rešitvah.


08.07.2024

75 let zveze Nato

Voditelji držav članic zveze Nato se bodo od 9. do 11. julija sešli na zgodovinskem vrhu v Washingtonu ob 75-letnici ustanovitve Severnoatlantskega zavezništva. Ob najbolj perečih aktualnih izzivih, s katerimi se sooča zavezništvo, bo med osrednjimi temami predvsem krepitev skupne obrambe in odvračanja kot glavne dejavnosti Nata. Slovenija je marca letos obeležila 20-o obletnico priključitve zvezi NATO. O prihodnjih izzivih zveze Nato in slovenskega članstva v njem bomo govorili v ponovitvi oddaje.


01.07.2024

Vlada Giorgie Meloni, vzpon in čeri

Država z eno najkonservativnejših vlad v Evropski uniji – Italija – je po evropskih volitvah obveljala tudi za eno politično najstabilnejših. Po desetletju negotovih, kratkotrajnih in tehničnih vlad je to presenetljivo. Rezultat nedavnih volitev je koalicijo premierke Giorgie Meloni še utrdil v sedlu. Analitiki ugotavljajo, da ji gre v prid previdnost oziroma dejstvo, da je v prvih dveh letih vladanja sprejela zelo malo res pomembnih odločitev. Toda tako ne bo moglo ostati. Kakšen je torej dejanski odtis italijanskega rezultata evropskih volitev? Kakšne pasti čakajo na vlado druge najbolj zadolžene evropske države? In kaj lahko ogrozi preživetje sedanje italijanske vlade?


24.06.2024

Kako biti dober turist?

Pred nami je vrhunec turistične sezone, številni smo z mislimi ali pa čisto zares že na počitniških destinacijah. Je odločitev, kje bomo dopustovali, povezana le z debelino denarnice ali se kdaj pri izbiri kraja, kjer se bomo odklopili od težav vsakdanjika, vprašamo, ali bomo s tem dodatno obremenili okolje, ki ga bičajo podnebne spremembe? Ena od najbolj priljubljenih med Slovenci, za nekatere pravzaprav tudi začasen dom, je hrvaški otok Krk. V kakšnem stanju otoke in Jadransko morje puščamo za seboj?


17.06.2024

Leto 2050 - utopija?

Prehod v trajnostno družbo nedvomno zahteva precej truda in sredstev. Vendar je cilj vreden teh naporov. Ne le, da ta prehod moramo opraviti zato, ker smo že trčili v planetarne meje in si sedanjega načina življenja dolgoročno, pa niti srednjeročno ne moremo več privoščiti – ampak bo ta prehod, če ga izpeljemo na pravičen način, vodil v prijaznejše družbe, v katerih bodo dobrine na voljo vsem, razlike med ljudmi pa bistveno manjše, kot so danes. In kakšna je vizija te družbe sredi stoletja?


10.06.2024

Nemško gospodarstvo sopiha

Nemčija nima jedrskega orožja ali močne vojske, nima stalnega sedeža v Združenih narodih, ni obveščevalna ali diplomatska velesila, ima pa močno gospodarstvo – vsaj tako so se doslej videli Nemci. Slika gospodarske velesile se je od začetka vojne v Ukrajini začela lomiti. Razpoke so pokazale, na katerih področjih so Nemci v preteklosti premalo vlagali. Poleg tega državo omejujejo zelo stroga proračunska pravila, njihovo razrahljanje priporoča Mednarodni denarni sklad. Vendar evropski gospodarski motor ni povsem imun na spremembe, zlasti na energetskem področju.


03.06.2024

Se z resolucijo o Srebrenici odpira Pandorina skrinjica?

Odslej bomo 11. julij zaznamovali kot svetovni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. V Generalni skupščini Združenih narodov je sprejem dokumenta podprlo 84 držav, več kot polovica pa se jih je glasovanja vzdržala, so bile proti ali se niti niso udeležile glasovanja. Čeprav večina vzdržanih držav ni zanikala genocida, izid glasovanja kaže na globoko razdeljenost mednarodne skupnosti, ne le glede vprašanja Srebrenice. Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine Milord Dodik napoveduje celo razdružitev oziroma odcepitev Republike Srbske. Bo to prihodnji izziv, s katerim se bo morala soočiti svetovna skupnost?


27.05.2024

Putinova Rusija

Rusijo so po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 vodili samo trije predsedniki: Boris Jelcin, Dmitrij Medvedjev in Vladimir Putin, ki je v začetku maja prisegel za peti mandat. Na osmih volitvah v samostojni Rusiji, na katerih ni imel verodostojnih tekmecev, je zanj glasovalo več kot 87 odstotkov volivcev. Rekordna je bila tudi volilna udeležba, ki je presegla 77 odstotkov. Prvi mož Kremlja bi se sicer letos poslovil s položaja, a ker so Rusi na referendumu pred štirimi leti podprli ustavne spremembe, ki jih je predlagal sam, in so izničili njegove dozdajšnje štiri mandate, bo lahko na oblasti do leta 2036. Po Putinovi vrnitvi v Kremelj leta 2012 si je Rusija priključila ukrajinski polotok Krim, jeseni 2015 se je vključila v sirsko vojno, pred dvema letoma pa je ruski predsednik sprožil invazijo na Ukrajino. Brutalni vojni še ni videti konca. Več o Putinovi Rusiji, njeni zunanji politiki, odnosih z Zahodom in vplivu zahodnih sankcij na rusko gospodarstvo v oddaji Eppur si muove.


20.05.2024

Iz politične osame v nizozemsko vlado

Novembra lani je prepričljiva zmaga nizozemskega skrajnega desničarja Geerta Wildersa osupnila Evropo. Njegova Stranka za svobodo je dobila 37 poslanskih mest, 12 več kot drugouvrščena levosredinska koalicija. O sestavi vladne koalicije se je za strogo zaprtimi vrati pogajala s še tremi strankami z desne sredine, ki bodo zdaj sestavile novo nizozemsko vlado; prvo po trinajstih letih, ki je ne bo vodil dolgoletni premier Mark Rutte. Wilders še naprej uživa visoko podporo med volivci, njegovi stranki napovedujejo nov uspeh tudi na evropskih volitvah, ko naj bi močno okrepila vrste skrajne desnice v Evropskem parlamentu. Zakaj se Nizozemci zatekajo k desnici? Je res edina, ki ponuja rešitve za njihove težave, potem ko so jih zaman iskali drugje?


13.05.2024

Študentski protesti v ZDA

Vojna v Gazi je v obliki študentskih protestov in upora v delu Demokratske stranke nenadoma, v volilnem letu, vstopila v ameriško politiko. Napadajo študente, ki mirno protestirajo, lovijo jih, na koncu pa pretepajo s palicami, je slišati iz protestniškega gibanja, politologinja Danielle Pletka pa v vsem tem vidi znamenje, da administracijo vodi 81-letnik iz stare demokratske šole, kateri ne pripada nihče več od tistih, ki delajo zanj. O spreminjanju ZDA z Andrejem Stoparjem.


29.04.2024

Slovenija − od pridne učenke do konstruktivne članice EU

Slovenija 1. maja zaznamuje 20-to obletnico vstopa v Evropsko unijo. Tedaj se je povezava razširila na deset vzhodno in srednjeevropskih držav, poleg Slovenije so se ji pridružile še Ciper, Malta, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška ter Estonija, Litva in Latvija. Največja širitev Evropske unije v njeni zgodovini je prinesla predvsem gospodarske koristi za obe strani, nove in stare države članice, izkazalo pa se je tudi, da razširjena povezava v krizah ne deluje najbolje. Glede politične moči po dveh desetletjih članstva lahko rečemo, da se ta ni prenesla na nove članice, ampak da je Unija na splošno izgubila svoj vpliv v mednarodni skupnosti. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.


22.04.2024

Zmagovalke in poraženke širitve EU 2024

Slovenija je 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije. V povezavo je vstopila kot del velike širitve, saj se ji je tedaj hkrati pridružilo 10 vzhodno in srednjeevropskih držav, poleg Slovenije še Ciper, Malta, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška ter Estonija, Latvija in Litva. Unija je tako štela 25 držav članic, a je pozneje izstopilo Združeno kraljestvo, kot so na referendumu leta 2016 odločili njegovi državljani. Vmes je Unija doživela še dve širitvi - leta 2007 z vstopom Romunije in Bolgarije ter leta 2013 z vstopom Hrvaške. Evropski voditelji so zatrdili, da je širitev najboljša situacija za vse udeleženke, zato nas je zanimalo, kaj so pridobile po veliki širitvi pred dvema desetletjema. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.


15.04.2024

Hrvaška pred volitvami

V sredo bodo na Hrvaškem parlamentarne volitve. Še pred mesecem dni se je zdelo, da se bo vladajoča stranka premierja Andreja Plenkovića sprehodila do nove zmage. Vendar je za presenečenje poskrbel predsednik države Zoran Milanović z napovedjo, da bo sam kandidiral na listi Socialdemokratske partije in se potegoval za mesto premierja. Razmerja med strankami so se čez noč spremenila, celotna predvolilna kampanja pa se je sprevrgla v besedni dvoboj med Milanovićem in politiki iz stranke HDZ. In to kljub temu, da Milanović uradno ne sodeluje v kampanji, saj so hrvaški ustavni sodniki odločili, da to ni v skladu z ustavo. Se Andreju Plenkoviću obeta tretji mandat na čelu hrvaške vlade ali bo koalicijo lažje sestavila levica? Morda Hrvaško čaka manjšinska vlada?


08.04.2024

Še vedno razdeljena Severna Irska

Obiskali smo Severno Irsko, ki je februarja letos vendarle dobila vlado, in sicer po večmesečnem obdobju, v katerem so unionisti zaradi nesoglasij s severnoirskim protokolom o brexitu sestavo vlade blokirali. Vlado čakajo veliki izzivi, zlasti na področju zdravstva in gospodarstva. Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije je obudil tudi razprave o združitvi irskega otoka. Severnoirska družba je več kot četrt stoletja po končanju večdesetletnega obdobja spopadov še vedno zelo razdeljena.


01.04.2024

Boris Tadić: "Evropa je z odhodom Miloševića zamudila priložnost za širitev na Zahodni Balkan"

Za nami je mesec marec, ko se srbska in mednarodna javnost spominjata vrste dogodkov, ki so zaznamovali bližnjo zgodovino Srbije, zahodnega Balkana in Evrope. Minilo je 25 let od Natovega posredovanja proti takratni Zvezni republiki Jugoslaviji, 21 let od atentata na demokratično izvoljenega srbskega premierja Zorana Đinđića. Del srbske javnosti se vsakega 11. marca spomni tudi na smrt Slobodana Miloševića v celici haaškega pripora. Kaj je danes ostalo od sprememb, ki so sledile tem dogodkom? Kje so danes tisti, ki so petega oktobra leta 2000 strmoglavili Miloševićev režim? O tem je beseda tekla z nekdanjim predsednikom Srbije in dejavnim udeležencem takratnih dogodkov Borisom Tadićem.


25.03.2024

20 let članstva Slovenije v zvezi Nato

29.marca bo minilo natanko 20 let od pridružitve Slovenije zvezi NATO. Takratni premier Anton Rop je skupaj še s šestimi voditelji drugih držav, ki so se pridružile zvezi NATO, v Washingtonu predal pristopno pogodbo ameriškemu zunanjemu ministru kot depozitarju pogodbe. Da se Slovenija pridruži zvezi NATO, so se leto dni pred vstopom odločili državljani na referendumu. Za vstop v NATO je takrat glasovalo nekaj več kot 66 odstotkov volilnih upravičencev. Dvajset let pozneje ima NATO dvakrat več članic, do neke mere tudi zaradi ruske agresije na Ukrajino. To predstavlja največjo grožnjo evropski varnosti po drugi svetovni vojni. Države članice severnoatlantskega zavezništva zaradi ruske grožnje pospešeno zvišujejo obrambne izdatke.


18.03.2024

Tehnologije zajemanja ogljika in koliko lahko pri tem pomagajo slovenski gozdovi

Evropski voditelji so se zavezali, da bo Unija do leta 2050 postala podnebno nevtralna, letos so dodali vmesni cilj o zmanjšanju izpustov za 90 odstotkov do leta 2040. Ob tem je Evropska komisija odločila, da je treba v prizadevanja za upravljanje emisij ogljika v industriji vključiti za nekatere sporne tehnologije, ki omogočajo zajemanje in shranjevanje ter tudi vnovično uporabo ogljika, češ da ničelna stopnja izpustov ni mogoča v vseh industrijah. Obstajata dve možnosti zajemanja ogljikovega dioksida; zajemanje pri viru, na primer v cementarnah, in neposredno iz atmosfere. Na kateri stopnji je razvoj teh tehnologij, smo preverili med obiskom pilotskega projekta zajemanja ogljika iz ozračja v Nemčiji. Glede na veliko gozdnatost Slovenije pa smo se vprašali tudi, kakšna je sposobnost naših gozdov kot naravnih nevtralizatorjev ogljika. Kot boste lahko slišali, so lahko naravni ponori tudi dvorezen meč.


11.03.2024

Evropa – suverena ali suverenistična?

Evropsko integracijo že od vsega začetka spremljajo ideje o razkroju skupne Evrope. A te ideje so v preteklem desetletju in tik pred evropskimi volitvami začele dobivati pospešek. Od kod se napajajo in zakaj so tako priljubljene, koliko lahko nosilci teh idej ponudijo učinkovito alternativo zdajšnji ureditvi, ali suverenisti z idejo o manj Evrope lahko prispevajo k skupnemu vseevropskemu reševanju skupnih izzivov in kako protislovno je internacionalno povezovanje zagovornikov nacionalnega interesa?


04.03.2024

Podnebne spremembe v Italiji

Vojnam in drugim krizam navkljub ostaja boj proti podnebnim spremembam največji izziv sodobnega sveta. Ta ne vključuje samo ukrepov, ki bi temeljno znižali obseg onesnaževanja, ampak tudi tiste, namenjene prilagajanju škodi, ki je v minulih desetletjih že nastala. Italija je ena od držav, ki jo posledice podnebnih sprememb redno prizadenejo: od vse pogostejših suš in dolgih obdobij pretoplega vremena do nenadnih rušilnih neurij, primerljivih z lansko nesrečo v Sloveniji. Zaradi spleta okoliščin pa je imela Italija v preteklih letih na voljo kar precej sredstev, s katerimi bi lahko bistveno vplivala na izboljšanje razmer.


26.02.2024

Iran v pripravah na prenos oblasti

V petek bodo v Iranu izbirali kandidate za 290 sedežev v parlamentu in 88 članov Sveta strokovnjakov. Politični analitiki opozarjajo, da je vse, kar se dogaja v državi že najmanj dve leti, povezano s pripravami na miren prenos oblasti, saj je iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej star 84 let. Nova sestava Skupščine izvedencev, ki bo ob morebitni smrti Hameneja oziroma njegovi nesposobnosti vodenja države določila njegovega naslednika, ima tako v svojem prihodnjem 8-letnem mandatu veliko možnosti, da jo doleti ta naloga. V prizadevanjih za mirno predajo oblasti in ohranitev islamske republike je bil Svet varuhov pri pretresanju primernosti in izločanju kandidatov za nastop na volitvah tokrat še bolj natančen. Notranjepolitične razmere vplivajo tudi na iransko zunanjo politiko.


19.02.2024

Rusija in Ukrajina - dve leti kasneje

V tem tednu bomo večkrat slišali, da minevata dve leti od začetka vojne med Rusijo in Ukrajino. A ta vojna prav v teh dneh traja že celo desetletje. Takrat so se namreč začele napetosti na Krimu in v vzhodnih ukrajinskih regijah, nato pa so separatiste podprle tudi ruske paravojaške enote, prevzele nadzor nad nekaterimi upravnimi stavbami in tako podžgale konflikt, ki je pred dvema letoma z napadom na večji del Ukrajine dobil le še večje razsežnosti. V tem času sta se močno spremenili tudi obe državi in njuni ljudje. Na precej mučen sprehod po vsakdanu Rusov in Ukrajincev nas bo popeljal Matej Hrastar.


Stran 1 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov