Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od začetka ruske agresije na Ukrajino 24-ega februarja lani je bilo na obeh straneh ubitih več deset tisoč ljudi, begunska kriza v Evropi je najhujša po drugi svetovni vojni. Znotraj Ukrajine, kjer je pred vojno živelo 44 milijonov ljudi, je razseljenih skoraj 6 milijonov prebivalcev. Po vsej Evropi pa jih je po podatkih Združenih narodov skoraj 8 milijonov, od teh jih je 5 milijonov že v programih začasne zaščite ali podobnih nacionalnih shemah. 300 tisoč jih je zbežalo v države zunaj Evrope.
1131 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Od začetka ruske agresije na Ukrajino 24-ega februarja lani je bilo na obeh straneh ubitih več deset tisoč ljudi, begunska kriza v Evropi je najhujša po drugi svetovni vojni. Znotraj Ukrajine, kjer je pred vojno živelo 44 milijonov ljudi, je razseljenih skoraj 6 milijonov prebivalcev. Po vsej Evropi pa jih je po podatkih Združenih narodov skoraj 8 milijonov, od teh jih je 5 milijonov že v programih začasne zaščite ali podobnih nacionalnih shemah. 300 tisoč jih je zbežalo v države zunaj Evrope.
Dobro leto je še do evropskih volitev, na katerih ne bodo več sodelovali britanski državljani. Na podlagi zadnjih volitev v Evropski parlament se je na vrh Evropske komisije zavihtel Jean-Claude Juncker. Tako postopek izbiranja predsednika kot sama oseba, ki trenutno vodi Berlaymont, sta za več držav članic vprašljiva. Boj za pravilno razlago evropskih pravil in za vpliv se je na evropskem parketu že začel, v parlamentu svarijo, da predsednika Komisije ne more biti brez njihove zelene luči. Avtor oddaje: Matjaž Trošt.
Zadnja italijanska vlada, ki je bila dejanski odraz volje volivcev, je bila Berlusconijeva iz leta 2008. Tej so sledile še štiri druge, ki so bile plod medstranskarskih kompromisov. V sosednji državi bodo vnovič volili 4. marca, in kot kaže, bo država tudi tokrat ostala brez jasnega zmagovalca. Katera stranka uspešneje nagovarja svoje privržence in s kakšnimi poudarki? Kakšna je Italija po letih levo sredinskih vlad in v kakšnem ozračju se bodo odvijale volitve? Kolikšno vlogo še vedno igra stoletni ideološki razcep med neofašisti in protifašisti v Italiji? Kdo bo, nenazadnje, po novem zavladal drugi najpomembnejši trgovski partnerici Slovenije? Avtor oddaje: Janko Petrovec.
Po vojni na Kosovu leta 1999 in kasnejših neuspešnih pogajanjih, je 17. februarja 2008 takratna prehodna vlada razglasila samostojnost Kosova. Desetletje obstoja države so v večini države bučno proslavili. Kosovo je obiskal tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Slovenija je bila med prvimi, ki je priznala kosovsko neodvisnost, podpira jo pri njenih prizadevanjih, a pričakuje tudi, da bo opravila domače naloge. Domači politiki so vzneseno govorili o uspehih, o tem, da jo je do danes priznalo 115 držav, da želi proti Evropski uniji in Natu, pri mnogih prebivalcih pa imajo slovesnosti tudi grenak priokus. Kosovo ostaja ena najbolj izoliranih držav, saj z Evropsko unijo nima brezviznega režima. Parlament namreč do danes ni potrdil dogovora s Črno goro o meji, ki je za Bruselj eden od pogojev. Številni ljudje životarijo, ni dela, veliko je korupcije, mladi množično odhajajo, saj doma ne vidijo perspektive – Albanci in Srbi. Medetnična trenja so danes bistveno manjša, čeprav je za Srbijo Kosovo še vedno del njene države, v Prištini pa se ne nameravajo pogajati in še letos pričakujejo zgodovinski dogovor, ki bi Kosovu prinesel sedež v Združenih narodih, priznanje (tudi preostalih petih članic Evropske unije) obema sosedama pa tudi evropsko perspektivo. Avtor oddaje: Boštjan Anžin.
Ostali so bridki spomini, sprememb na bolje ni. Arabska pomlad je skorajda že polpretekla zgodovina. Čeprav je od protestov, ki so se prelevili v vstaje, te pa v revolucije, minilo komajda sedem let, je zanos, ki je zaznamoval leto 2011, popolnoma zbledel. Ostali so le bridki spomini, spoznanje, da so spremembe skorajda nemogoče. Regija se danes sooča s starimi in novimi krizami. V Tuniziji, ki velja za edino zgodbo o uspehu nesrečne Arabske pomladi, se soočajo s hudo gospodarsko krizo. Ljudje množično protestirajo proti zategovanju pasu. V Egiptu bodo kmalu potekale predsedniške volitve. Zmagovalec je že znan, to je vojaški poveljnik, ki je strmoglavil demokratično izvoljenega predsednika. V Jemnu vihra krvava državljanska vojna. V Siriji pol miljona žrtev ni bilo dovolj, da bi režim padel. Predsednik Bašar Al Asada se je obdržal in znova utrdil na oblasti. Po sedmih letih se bomo znova sprehodili skozi nemirno regijo in pogledali kaj je ostalo od ovele Arabske pomladi. Avtorica oddaje Karmen Švegl.
Bo otoplitev odnosov na korejskem polotoku trajala dlje od športnih iger? Severna in Južna Koreja bosta na tokratnih Olimpijskih igrah v Pyeongchangu na otvoritveni slovesnosti nastopili pod isto – zastavo korejskega polotoka. Večini Južnokorejcev ta politična gesta ni povšeči, tamkajšnja politika pa upa, da bo to zmanjšalo nevarnost jedrske vojne, medtem ko politični analitiki ocenjujejo, da je Pjongjang s tem zamajal odnos na osi Seul – Washington. Avtorica: Rajka Pervanje.
Kako se zoperstaviti na svetovnem spletu vse bolj razširjenim lažnim novicam, je vprašanje, s katerim v zadnjem času ukvarjajo javnost, politične stranke in tradicionalni mediji. Je sploh mogoče nadzirati nekakšen informacijski razvrat na informacijskih omrežjih? Kakšne pasti prinašajo samoregulacija zasebnih spletnih podjetij in nove zakonodaje držav proti širjenju lažnih novic na medmrežju? Evropska komisija išče odgovore za skupno pot s posebno skupino strokovnjakov, v kateri sodeluje tudi nekdanji slovenski minister, pristojen za uresničevanje strategije razvoja Slovenije dr. Žiga Turk. Avtorica: Sandra Brankovič.
Vprašanje Zahodne Sahare že dolgo ni rešeno. Številni njeni prebivalci – Sahravijci še vedno živijo v begunskih taboriščih na jugozahodu Alžirije. V teh taboriščih okoli 150.000 Sahravijcev v zelo težkih razmerah životari in desetletja čaka na politično rešitev maroške zasedbe Zahodne Sahare. Življenje beguncev in njihova stališča glede razmer, v katerih živijo, smo preverili med obiskom taborišč konec prejšnjega leta. Avtor: Boris Vasev.
6. novembra leta 1992 sta zunanja ministra dr. Dimitrij Rupel in Geza Jeszenszky v Ljubljani podpisala sporazum med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Na podlagi tega sporazuma sta podpisnici ustanovili posebno medvladno komisijo, ki na svojih zasedanjih – doslej jih je bilo 17 – obravnava aktualna vprašanja obeh manjšin in pripravlja ter sprejema priporočila za svoji vladi. Kot menijo pripadniki obeh narodnih manjšin je omenjeni sporazum vplival na izboljšanje njihovega položaja.
Vojska je izvedla zamenjavo oblasti v Zimbabveju brez prelivanja krvi in na položaju predsednika države ustoličila nekdanjega podpredsednika, generala Emersona Mnangagwo, imenovanega krokodil. Obljubil je nove volitve, ki naj bi bile še letos. Bo sprememba na čelu nekdaj najbolj obetavne afriške demokracije res prinesla nujno potrebne reforme in pripomogla k oživitvi povsem zlomljenega gospodarskega in socialnega sistema ali se bo nadaljevala dosedanja politika vladajoče stranke, ki podobno kot marsikateri afriški režim skrbi zgolj za elite? Več pa s Sandro Brankovič.
Slovenija bo v letu 2018 predsedovala Svetu za človekove pravice Združenih narodov. To bo zelo zahtevna naloga za našo diplomacijo, saj se v omenjenem Svetu večkrat krešejo mnenja. Generalna skupščina OZN je Svet ustanovila leta 2006, nadomestil pa je komisijo za človekove pravice. Prihodnje leto bo tudi 70. obletnica sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Žal je ta temeljni dokument večkrat neupoštevan, človekove pravice pa kršene v številnih državah. Avtorja: Tomaž Gerden in Blaž Ermenc.
Ob uspešnem manjšanju števila prihodov čez Sredozemlje v Italijo postaja vse bolj jasno, da ne gre za sistemsko rešitev, ampak za diplomatsko-politično operacijo, ki jo bo v predvolilni kampanji skušala izkoristiti vladajoča Demokratska stranka. Število ljudi, ujetih v strašljivih razmerah libijskega brezvladja, raste iz meseca v mesec. Da zadrževanje migrantov v tej severno afriški državi samo še slabša položaj migrantov, ki so nehote postali prekupčevalsko blago, je jasno ne le človekoljubnim nevladnikom, ampak tudi mednarodnim organizacijam, ki Italijo in Evropo obtožujejo nehumanosti. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec, ki je novembra par tednov preživel na krovu humanitarne reševalne ladje Aquarius, se v božični oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti sprašuje, ali z malo dobre volje in treznega premisleka ne bi mogli pomagati vsaj beguncem, ki očitno izpolnjujejo vse pogoje za azilno ali humanitarno varstvo. Eno od učinkovitih poti, ki že daje prve sadove, je spoznal v rimskem predmestju Trastevere, kjer člani vse bolj vplivne katoliške Skupnosti svetega Egidija vzpostavljajo humanitarne koridorje med begunskimi centri in evropskimi državami – in to brez stroškov za davkoplačevalsko vrečo.
V Kataloniji bodo 21. decembra predčasne volitve v regionalni parlament. Volitve je razpisala španska vlada, potem ko je po razglasitvi neodvisnosti Katalonije z uveljavitvijo 155. člena španske ustave suspendirala katalonsko avtonomijo in odstavila tamkajšnje oblasti, dve tretjini članov katalonske vlade pa z obtožbami upora spravila v pripor. Tik pred začetkom volilne kampanje so bili odstavljeni ministri po plačilu varščine izpuščeni iz pripora, z izjemo podpredsednika Orióla Junquerasa in notranjega ministra Joaquina Forna. V priporu ostajata tudi voditelja civilnodružbenih gibanj Jordi Sanchez in Jordi Cuixart. Glavno vprašanje volitev je, koliko glasov bodo dobile stranke, ki zagovarjajo katalonsko neodvisnost in kako se bo ta projekt nadaljeval. Avorica: Špela Novak.
V pogajanjih o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije je le prišlo do pozitivnega napredka. To velja tudi za pogovore o statusu meje med Severno Irsko in Republiko Irsko, ki bo po izstopu Združenega kraljestva njena edina britanka kopenska meja s kako članico Evropske unije. Ta meja naj ne bi bila zaprta, ampak bi bolj ali manj ohranila prost pretok ljudi, blaga in storitev kot do zdaj. Vprašanje je, kako bodo to dosegli, vendar sta britanska premierka Theresa May in predsednik vlade Republike Irske Leo Varadkar pozdravila načelni dogovor. Ta je zelo pomemben tudi za nadaljevanje mirovnega procesa na Severnem Irskem. Avtorica: Nina Kojima.
Kaliningrajska regija je najbolj zahodna in najmanjša ruska regija. Od severa do juga meri 108 kilometrov, od vzhoda do zahoda 205 kilometrov. Iz njenega glavnega mesta Kaliningrada je do Varšave, Vilne in Berlina precej bližje, kot do Moskve. Nekdanji Königsberg, ki so ga v Kaliningrad preimenovali po drugi svetovni vojni ima burno zgodovino. Bil je središče nekdanjega vojvodstva Prusije in glavno mesto vzhodne Prusije. Del Sovjetske zveze je rojstno mesto enega največjih mislecev razsvetljenstva Immanuela Kanta postalo leta 1945. Ruska enklava, ki je stisnjena med dve članici Evropske unije in zveze Nato, Poljsko in Litvo je po razpadu Sovjetske zveze ostala odrezana od preostale Rusije. Po zaostritvi odnosov med Moskvo in zahodom zaradi priključitve ukrajinskega polotoka Krim, zahodni mediji o Kaliningradu poročajo predvsem zaradi raketnih sistemov Iskander, ki jih je Rusija namestila v bližini dveh Natovih članic. Ruske rakete z dosegom 500 kilometrov lahko namreč le v nekaj minutah dosežejo mesta v Litvi, Latviji, Poljski in Nemčiji. Kaliningrad je leta 1996 dobil status posebnega gospodarskega območja in bo čez nekaj mesecev kot eno od 11 mest gostil tekme svetovnega prvenstva v nogometu. Avtorica: Vlasta Jeseničnik.
Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je generala Ratka Mladića, nekdanjega poveljnika bosanskih Srbov, ki je med drugim stal za genocidom v Srebrenici in obleganjem Sarajeva, obsodilo na dosmrtno kazen. “Balkanski klavec” do danes ni obžaloval ničesar, prepričan je, z njim pa tudi nekateri Srbi, da je zgolj branil obstoj srbskega naroda na območju sedanje Republike Srbske. Žrtve, njihovi sorodniki in prijatelji so upali na takšno sodbo, pa tudi, da bo sodišče genocid nad Bošnjaki in Hrvati potrdilo tudi v drugih občinah, ne le v Srebrenici. Življenj, pravijo, ne more vrniti nikakršna obsodba. Na drugi strani številni Srbi Mladića tudi danes vidijo kot heroja, haško sodišče, ki bo konec leta nehalo delovati, pa kot politično, namenjeno predvsem obsojanju Srbov. Narodi na Balkanu imajo o vojnah, ki so divjale na tem področju, vsak svojo resnico, redki pa so se zmožni kritično zazreti v preteklost in prevzeti del odgovornosti. Pomiritev na Balkanu je tudi zaradi politikov, ki igrajo na karto nacionalizma in vedno znova odpirajo rane, še daleč. Avtor: Boštjan Anžin.
Leta 2035 naj bi po napovedih plin kot energetski vir na svetovnem trgu izpodrinil premog in tako na svetovnem trgu postal najhitreje rastoče gorivo. Ta hip se proti Evropi gradijo številni plinovodi, med njimi poteka tekma, kdo bo prvi končal plinovod, po katerem bo stekel plin iz Kaspijskega morja. Ena od transportnih poti za plin iz Azerbajdžana bo plinovod TAP, ki ga ta hip gradijo čez sever Grčije, Albanijo, po dnu Jadranskega morja in na obali južne Italije. Gre za prioritetni projekt Evropske komisije, s katerim bi Evropa postala neodvisna od ruskega plina. Tokratna oddaja Eppur si Mouove vas bo popeljala po severu Grčije, kjer bo potekal najdaljši del tega plinovoda – 550 kilometrov. Ponekod so se lokalni prebivalci uprli razprodaji kmetijskih zemljišč za plinovode, skupina lokalnih prebivalcev v Kavali pa je preprečila graditev 10 kilometrov plinovoda. Kako je bilo lokalno prebivalstvo vključeno in obveščeno o poteku plinovoda, kakšne so presoje vplivov na okolje in kakšne koristi bo od plinovoda imela bankrotirana Grčija? Avtorica oddaje je Helena Milinkovič.
Italijanski politični prostor je še vedno razdeljen na tri skoraj enakopravne bloke, a s pomembnimi spremembami: podpora levi sredini pada, krepi pa se desnosredinska koalicija – medtem ko je populistično Gibanje petih zvezd verjetno doseglo najvišjo možno podporo v trenutnih okoliščinah. Zadnji mesec političnega življenja so zaznamovale tri prelomnice. V parlamentu so sprejeli nov, pretežno proporcionalni volilni zakon; v Lombardiji in Venetu so na referendumih potrdili, da hočejo večjo avtonomijo od centralne oblasti v Rimu; in nazadnje še deželne volitve na Siciliji. Na izid vseh treh preizkušenj je odločno vplivala desno sredinska koalicija. Kakšno je torej razmerje sil pet mesecev pred volitvami v rimski parlament? V tokratni oddaji Eppur si muove, ki jo pripravlja Janko Petrovec.
Številne evropske vlade, predvsem na vzhodu Evrope, si želijo več besede pri odločanju o prihodnosti ter nasploh o evropskih vprašanjih. Medtem ko evropski diplomatski parket še čaka na usmeritve nove nemške vlade, so v Bruslju in Parizu v minulih tednih predstavili svoje predloge o tem, kako naj se Unija in njene ustanove približajo željam in pričakovanjem državljanov ter s tem ustavijo prodor evroskeptičnih politikov. Avtor: Matjaž Trošt.
Na Kitajskem se je pred nekaj dnevi končal kongres kitajske komunistične partije. Stari in novi državno-partijski voditelj Xi Jinping je napovedal nove gospodarske reforme. Kako na razvoj kitajskega gospodarstva in tudi medijev gledajo na eni od najbolj razvitih kitajskih provinc Jiangsu na jugovzhodu te velike države? Kitajska bi morala v novem obdobju predvsem razvijati blagovne znamke za svoje kvalitetne proizvode in se otresti slabšalne oznake, da množično proizvaja samo poceni izdelke. Na medijskem področju pa je bolj zapleteno, tam še vedno veljajo nekatere omejitve. Avtor: Tomaž Gerden.
Pogajanja o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije do zdaj niso prinesla nobenih omembe vrednih premikov. Vodstvo Evropske unije in nekateri voditelji njenih držav članic sicer govorijo o zmernem napredku. Podobno stališče ima tudi britanska premierka Theresa May. Na nedavnem vrhu Evropske unije je predsednik irske vlade pozval k bolj korenitim pogovorom o reševanju problema meje med Republiko Irsko in Severno Irsko, kar pomeni, da ta pereč problem še ni rešen. Prav tako se pogajanja o finančnih pogojih britanskega izstopa in določitvi statusa državljanov članic EU v Združenem kraljestvu skoraj ne premaknejo z mrtve točke. Zato bodo morali pogajalci kmalu oblikovati vsaj približne, morda tudi kompromisne, predloge za rešitev teh problemov.
Neveljaven email naslov