Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Eppur si muove - In vendar se vrti

1153 epizod

Eppur si muove - In vendar se vrti

1153 epizod


Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

09.11.2020

Radikalizirani islam spet dviga glavo

Svet ni soočen samo s pandemijo koronavirusne bolezni. Kot so pokazali nedavni krvavi dogodki v Parizu in Nici, zlasti pa teroristični napad na Dunaju, smo tudi žrtve islamskega terorizma. Pred napadom na Dunaju je Evropo letos pretreslo dvanajst terorističnih napadov. Vse so izvedli posamezniki. Čeprav je odgovornost za streljanje na Dunaju prevzela Islamska država, pa za zdaj ne kaže, da bi bili napadi med seboj povezani, vodeni ali usklajeni z območja nekdanjega kalifata. V oddaji Eppur si muove iščemo odgovore na vprašanja, zakaj islamski terorizem ni mrtev, kako se mu lahko upre mednarodna skupnost, da zaščiti lastne državljane in prepreči morebitna nova krvava dejanja. Oddajo je pripravil Miha Lampreht


02.11.2020

Amerika na razpotju

Covid, Covid, covid, covid ... zdolgočaseno ponavlja Donald Trump, ob tem ko Amerika voli. Predčasno in 3. novembra. Predsednika, kongres in tretjino senata. Del voli za Trumpa, drugi proti njemu. Kakšno bo razmerje moči po preštetih glasovnicah? Bo odtehtala pandemija? Gospodarstvo? Škandali in teorije zarote? Oddajo Eppur si muove je pripravil dopisnik iz Washingtona Andrej Stopar.


26.10.2020

Diplomacija pred svežimi izzivi

Naša država svoje interese lahko uresničuje tudi v okviru Evropske službe za zunanje-politično delovanje, ki je prisotna v 150-ih državah in kjer ima svoje predstavnike na visokih položajih. Za uspeh so potrebni kakovost kandidata, lobiranje države, pa tudi slednje ženski kvoti. Več o izzivih slovenske diplomatske mreže v oddaji Eppur si muove-in vendar se vrti, ki jo je pripravila Sandra Krišelj.


19.10.2020

Nemoč argumenta

45-i predsednik Združenih držav Amerike razume moč neposredne komunikacije. Zna se otresti posrednikov, stopiti na pot enosmerne komunikacije, zasejati zrno zanimanja, ki se nato razraste v tradicionalnih medijih, vse to pa storiti z nekaj besedami, kolikor jih v enkratnem zapisu dovoljuje njemu najljubše družbeno omrežje. Da se bo potegoval za ponovno izvolitev, je napovedal tik po inavguraciji, temu primerno odtlej tudi nastopa. Koliko je izkoristil medijski ekosistem in ošibil moč argumentirane razprave?


12.10.2020

Je rešitev spora v Gorskem Karabahu novo etnično čiščenje?

Na območju Gorskega Karabaha so po šestindvajsetih letih relativnega miru vnovič izbruhnili spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom. Ni povsem jasno, katera stran je prva prekršila krhko premirje, po mnenju analitikov je imel več razlogov za to Azerbajdžan. Na njegovo stran se je postavila Turčija, imel pa naj bi tudi podporo Izraela, Pakistana in še nekaterih držav. Velike sile se, vsaj za zdaj, še ne želijo postaviti na katero koli stran in pozivajo k ustavitvi spopadov. Vprašanje pa je, kako dolgo še. Zdi se, da je za zdaj na strani Armenije predvsem svetovno javno mnenje. V oddaji Eppur si muove se bomo v pogovorih s profesorjem Antonom Beblerjem in nekdanjim veleposlanikom v Turčiji Igorjem Lukičem dotaknili vzrokov konflikta v Gorskem Karabahu in skušali ugotoviti, kakšne so možnosti za njegovo mirno rešitev.


05.10.2020

100-ta obletnica koroškega plebiscita

Bliža se 100-ta obletnica koroškega plebiscita, po katerem je del slovenskega naroda ostal v Avstriji. Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem si želi, da bi ob tej priložnosti rešili nekatera odprta manjšinska vprašanja. Zahtevajo, da se učenje slovenskega jezika omogoči otrokom od vrtca do univerze. Finančna sredstva za manjšino se niso dvignila že več kot 20 let, na robu preživetja je njihov časnik Novice. Več o tem, v kakšni kondiciji je slovenstvo na avstrijskem Koroškem v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti.


28.09.2020

Slovenske zunanjepolitične identitete

V hitro spreminjajočem se svetovnem okolju je slovenska zunanjepolitična strategija zastarela. Ob posodabljanju tega temeljnega dokumenta bo še posebej zanimivo opazovati, koliko bo diplomacija z novim političnim vodstvom spremenila kažipot, ki bo zunanjopolitično aktivnost usmerjal k ustvarjanju novega položaja države v današnjem svetu.


21.09.2020

Krize Unijo delijo, a obenem poglabljajo

Krize v preteklih letih so v Evropski uniji razkrile razkol med srednjeevropskimi državami in zahodno Evropo. Opazujemo lahko pravi spopad vrednot. Težava je v različnem razumevanju, kaj naj bi evropske vrednote bile in kakšno Unijo želimo. Ob vstopu držav nekdanjega komunističnega bloka v povezavo se je zdelo, da je ta dimenzija skupna vsem članicam. Vsaka država članica seveda uresničuje svoje interese znotraj povezave, tudi Slovenija, ki se želi umestiti v jedro Evropske unije in tesneje povezovati s srednjeevropskimi državami. Obenem pa se ves zahodni svet spopada s krizo liberalne demokracije, kot smo jo poznali po koncu hladne vojne. Nekatera vprašanja, povezana z delitvijo na vzhod in zahod v Evropski uniji, o kateri se vse bolj glasno govori, bomo skušali osvetliti v oddaji Eppur si muove.


14.09.2020

Komu povzroča skrbi srednja Evropa?

Se še spomnimo, ko smo svojo pot v samostojnost utemeljevali s srednjeevropsko identiteto? Ali nas ni pri tem v resnici vodila želja biti na Zahodu, podobno kot je vodila tudi narode nekdanjega vzhodnega bloka? Zdaj, ko smo vsi spoznali, da smo še najbolj odvisni od samih sebe in je zahodni blišč nekoliko popustil, se spet sprašujemo, kje je naše mesto, v srednji Evropi ali na Zahodu? In še, ali je to res naša izbira? V oddaji »Eppur si muove – in vendar se vrti« bomo skušali odgovoriti na nekatera podobna vprašanja, ki so v slovenskem političnem prostoru dobila izrazito politični in ideološki predznak.


07.09.2020

Eppur si muove - In vendar se vrti

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.


31.08.2020

Usoda spomenikov

Skozi vso človeško zgodovino postavljamo spomenike in jih nato rušimo. V 90-ih letih prejšnjega stoletja so v Srednji in Vzhodni Evropi odstranjevali socialistične spomenike. Nedavno so padali spomeniki pomembnih osebnosti iz obdobja kolonializma v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji in Belgiji. Je prav, da se odstrani kipe spornih osebnosti in ideologij ali pa bi morali ostati, kot spomin in opomin?


24.08.2020

Vroče poletje, vroče podnebje

Na severu Rusije se v preteklih mesecih soočajo z rekordno visokimi temperaturami. Pomladanske temperature so bile v povprečju kar za 10 stopinj višje od običajnih v tem času. Konec junija so v sibirskem mestecu Verhojansk, 700 kilometrov severno od Jakutska, izmerili celo 38 stopinj Celzija, kar je najvišja izmerjena temperatura v celotnem arktičnem krogu v zgodovini. Podnebne spremembe so dolgoročno ena največjih groženj človeštva. O njih smo v naših oddajah sicer že večkrat govorili, a zavedanje, kako nujni so ukrepi, je še vedno premajhno. Svetovna zdravstvena organizacija je nedavno posvarila, da obstaja velika možnost, da mejo zvišanje povprečne globalne temperature za stopinjo in pol – v primerjavi s predindustrijskim obdobjem – dosežemo že v prihodnjih petih letih. Več v oddaji Eppur si muove avtorice Špele Novak.


17.08.2020

Eppur si muove - In vendar se vrti

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.


10.08.2020

Eppur si muove - In vendar se vrti

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.


03.08.2020

45 let Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi

Minilo je 45 let od podpisa Helsinške sklepne listine, dokumenta, s katerim sta se vzhodni in zahodni blok zavezala k spoštovanju skupnih vrednot in ciljev, med drugim tudi k spoštovanju človekovih pravic in nedotakljivosti državnih meja. Delitev na socialistični vzhod in kapitalistični zahod je le še spomin. Nastajajo pa nove delitve, s katerimi se sooča Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, naslednica Konference o evropski varnosti in sodelovanju. V oddaji »Eppur si muove – In vendar se vrti« nam veleposlanika Ernest Petrič in Andrej Benedejčič predstavljata pot od konference do organizacije, ene redkih na svetu, ki deluje na temelju soglasja vseh njenih članic. Oddajo je pripravil Marjan Vešligaj.


27.07.2020

Eppur si muove - In vendar se vrti

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.


20.07.2020

Melania Trump

Politični vpliv se meri z različnimi vatli. Pogosto so vplivni ljudje, od katerih tega niti ne bi pričakovali. Združene države Amerike imajo izjemno zadržano, skrivnostno prvo damo. Podobno kot s političnim vplivom je tudi s skrivnostnostjo. Zmeraj se postavi vprašanje, kaj je zadaj in skrito. O Slovenki in Američanki številka ena pogosto govorijo, da živi v zlati kletki, da ne mara javnosti in izpostavljanja. Dolgoletna novinarka časopisa The Washington Post, Pulitzerjeva nagrajenka Mary Jordan, na prvo damo gleda popolnoma drugače. V svoji novi knjigi »Umetnost njenega načina - Še ne povedana zgodba Melanie Trump« jo opisuje kot hladnokrvno, inteligentno in preračunljivo žensko, ki dobro ve, kaj hoče, in kako to doseči, pa tudi žensko, katere zlasti kadrovski presoji predsednik Združenih držav Amerike zelo zaupa. Kot zatrjuje Mary Jordan, je v Beli hiši najnevarnejše mesto, na katerem se lahko znajde tam zaposleni, na muhi Melanie Trump. Z Mary Jordan se je pogovarjal dopisnik iz Washingtona Andrej Stopar.


13.07.2020

Putinova ustava

Ruski volivci so na referendumu 1. julija podprli ustavne spremembe, ki jih je v začetku leta predlagal predsednik Vladimir Putin. Zanje je glasovalo skoraj 78 odstotkov ljudi. Volivci so odločali o svežnju kar 206 popravkov, med katerimi je najpomembnejše dopolnilo o številu predsedniških mandatov. Ta bosta dva, kljub temu pa bo Putin, ki državo vodi že dve desetletji, na oblasti lahko ostal do leta 2036, ko bo star 84 let. V ustavi, ki jo številni imenujejo Putinova ustava, je prvič omenjen Bog, poroka je mogoča le med moškim in žensko, v 67. členu ustave pa so dodali, da ruskega ozemlja ni mogoče odtujiti. S sprejetimi amandmaji se moč predsednika krepi. Prvi mož Kremlja bo lahko imenoval in odstavljal ustavne in vrhovne sodnike ter državnega tožilca, po posvetu s Svetom federacije bo imenoval tudi ministre za obrambo, pravosodje, zunanje in notranje zadeve.


06.07.2020

Trdovratni rasizem v 21.stoletju

Dan neodvisnosti v Združenih državah Amerike, ki ga obeležujejo 4.julija, mineva povsem v znamenju pandemije novega korona virusa in vztrajnih množičnih protestov proti trdovratnemu rasizmu, ki je globoko zakoreninjen v ameriški družbi tudi več kot stoletje in pol po odpravi suženjstva. A v resnici je rasizem razširjen po vsem svetu, v Združene države Amerike pa ga je s kolonialističnimi praksami izvozila Evropa.


29.06.2020

Nemško predsedovanje Svetu EU

Pandemija korona je v veliko, morda eksistencialno krizo pahnila tudi Evropsko unijo. Prvi refleksi posameznih članic so pokazali, da nacionalni interesi še vedno prevladajo nad skupnimi, evropskimi. A predsedovanje Svetu Evropske unije s 1. julijem prevzema Nemčija, država, ki se je napake nacionalnih interesov prva zavedela in jih skuša vse od takrat odpraviti. O načrtih, nalogah, razmišljanjih nemške politike glede predsedovanja v tokratnem Eppur si muove.


Stran 11 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov