Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od neumnosti do norosti je naslov ene izmed zadnjih knjig Umberta Eca. Izšla je posthumno leta 2016. Eco je rokopis oddal v tiskarno nekaj dni pred smrtjo. Gre za izbor doslej neobjavljenih člankov v Španiji, ki jih je sam izbral. Je niz drobnih intelektualnih užitkov. Tako pravi v njej: "Ko sem bil mlad, je bila pomembna razlika med tem, da si slaven in da vsi govorijo o tebi. Večina si je želela biti znana kot najboljši športnik, najboljši plesalec, a nikomur ne bi bilo všeč, če bi bil vsem znan kot mestni rogonosec ali bedna vlačuga. V prihodnosti te razlike ne bo več – pripravljeni bomo na vse, le da nas kdo pogleda in govori o nas." To je primer tega, kar ponuja serija člankov, ki jih je Umberto Eco petnajst let objavljal v tisku in jih izbral tik pred slovesom. V člankih, kolumnah in esejih nastopajo pomembne osebnosti in tudi stripovski liki. V besedilih je nostalgičen, ironično razmišlja o oblasti in graja potrošništvo, ki nas polni s predmeti in nam prazni misli.
Vmesne glasbene vrinke je izbiral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz skladbe Katedrala za kitaro solo Augustina Barriosa Mangoreja, igra kitarist Janez Gregorič. Oblikovalec zvoka za esej Vojko Kokot, bralca Jasna Rodošek in Bernard Stramič.
4 epizod
Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.
Od neumnosti do norosti je naslov ene izmed zadnjih knjig Umberta Eca. Izšla je posthumno leta 2016. Eco je rokopis oddal v tiskarno nekaj dni pred smrtjo. Gre za izbor doslej neobjavljenih člankov v Španiji, ki jih je sam izbral. Je niz drobnih intelektualnih užitkov. Tako pravi v njej: "Ko sem bil mlad, je bila pomembna razlika med tem, da si slaven in da vsi govorijo o tebi. Večina si je želela biti znana kot najboljši športnik, najboljši plesalec, a nikomur ne bi bilo všeč, če bi bil vsem znan kot mestni rogonosec ali bedna vlačuga. V prihodnosti te razlike ne bo več – pripravljeni bomo na vse, le da nas kdo pogleda in govori o nas." To je primer tega, kar ponuja serija člankov, ki jih je Umberto Eco petnajst let objavljal v tisku in jih izbral tik pred slovesom. V člankih, kolumnah in esejih nastopajo pomembne osebnosti in tudi stripovski liki. V besedilih je nostalgičen, ironično razmišlja o oblasti in graja potrošništvo, ki nas polni s predmeti in nam prazni misli.
Vmesne glasbene vrinke je izbiral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz skladbe Katedrala za kitaro solo Augustina Barriosa Mangoreja, igra kitarist Janez Gregorič. Oblikovalec zvoka za esej Vojko Kokot, bralca Jasna Rodošek in Bernard Stramič.
Prevajalec Iztok Ilc je podpredsednik Društva slovenskih književnih prevajalcev. Prevaja iz japonskega in francoskega jezika. Njegov esej Ogljičnost črke je izšel v letošnji februarski spletni objavi LUD Literature. ''Umetna inteligenca se uči iz orjaških količin podatkov (prosim, ne zamerite mi, če bom s kakšnim napačnim terminom brcnil mimo, srž tega zapisa je drugje), ki so shranjeni v podatkovnih centrih. Digitalni prehod, ki v mnogočem sloni na zmogljivosti umetne inteligence, se pogosto enači z zelenim prehodom, vendar se vse bolj kaže, da digitalno ni nič bolj čisto od analognega, samo da onesnažuje na manj očiten način, proizvedene smeti pa se nalagajo daleč od naših oči.'' Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Glasbe za 18 glasbenikov Steva Reicha v izvedbi različnih izvajalcev, zbranih v priložnostnem ansamblu. Esej je zvočno oblikoval Franci Moder, bralca sta Lidija Hartman in Igor Velše.
Pesnik in pisatelj France Papež se je rodil 20. marca pred sto leti v Kotu pri Semiču, živel in ustvarjal pa je v Argentini. Objavil je več pesniških zbirk in knjigo Zapisi iz zdomstva, v kateri opisuje težave izseljenstva in življenja emigrantov v novem okolju. Več let je bil urednik Meddobja, revije, v kateri je izšel njegov esej Popotovanja. Prvič smo ga v Eseju na radiu predvajali leta 2015. ''Rad bi šel še v svoje kraje onstran Gorjancev – v semiške, ki jih stare knjige in karte imenujejo ''in Vineis'', pa – kot vedno – ni bilo mogoče. Poslovil sem se od Dolenjske s spominom na Frana Levstika, hkrati pa z zavestjo, da sta bili na dnu ustvarjanja naših literatov vedno iskrena narodna zavzetost in skrb za usodo slovenstva – skrb, ki je čas ne odnese.'' Glasbeni vrinki so odlomki iz Belokranjske pisanice Danila Bučarja v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija, izbral jih je Mihael Kozjek. Oblikovalec zvoka eseja Franci Moder, bralca Igor Velše in Maja Moll.
Helena Koder se je uveljavila kot scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov, danes pa navdušuje z eseji. Njen esej Od Nostalghie do nostalgije je izšel v reviji sodobnost leta 2019. ''Predvsem pa me pesti vprašanje, ali je Tarkovski sam priplezal na vrh. Da je zgradil goro, o tem ni dvoma, da radi lezemo po njej, tudi ne. Ampak ali je sam zlezel na goro? Ali je spoznal vsak kamen, kako se je sestavil z drugim in naslednjim, ustvaril posamezne predele in nazadnje celoto? Ali je imel natanko tisto gradivo, ki si ga je zamislil, ali je moral kdaj pa kdaj vzeti kaj približno takega, kot je želel? In ali ni nemara za kak del vzel nekaj, kar je našel po naključju, in opazil, da je to mnogo boljše od tistega, kar si je bil zamislil? Proces nastajanja umetniškega dela je skrivnost. Skrivnosti ni mogoče razumeti. Naj zato skrivnost ostane skrivnost. In tudi če najdemo kako čudovito razčlenitev umetniškega dela, ni nujno, da nam bo omogočila globlje doživetje umetniškega dela, kot se nam zgodi, če se mu predamo spontano in v pravem trenutku življenja. Mogoče bo razlaga potešila našo radovednost, izostrila naš posluh, zadostila intelektualnemu stremljenju, a če se sami ne bomo odprli, bo umetnina ostala zaklenjena. Kot da bi je ne bilo.'' Vmesni glasbeni odlomki – izbral jih je Mihael Kozjek – so iz Treh fantastičnih plesov za klavir Dmitrija Šostakoviča v izvedbi Tatjane Nikolajeve. Tonski mojster eseja Miha Klemenčič, bralca Lidija Hartman in Renato Horvat.
Pesnica, pisateljica, esejistka in lončarka Ifigenija Simonović je kot udeleženka lanskega knjižnega sejma v Nemčiji napisala esej Iz beležke po Frankfurtu. ''Pisanje spominov naj bi zagotavljalo, da se bo svet spreminjal na bolje. Kdaj, o, kdaj se bo spomin na sužnje z vseh kontinentov, avstralske domorodce, Korejce na Japonskem, na trpljenje vojnih ujetnikov, taboriščnikov, na bombardiranje Berlina, na uničenje Iraka, Afganistana, Ukrajine, na morilski pohod Hamasa v Izrael in na izraelsko brezčutno razdejanje v Gazi toliko polegel, da bi postalo obujati spomine nepotrebno?'' Vmesni glasbeni odlomki – izbral jih je Mihael Kozjek – so iz Tria za flavto, klarinet in fagot Črta Sójarja Voglárja. Igra pihalni trio Slovenske filharmonije. Za zvok eseja je poskrbela Nina Kač, bralca Mateja Perpar in Bernard Stramič.
Neveljaven email naslov