Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Profesor Ivan Verč je študiral rusistiko in anglistiko na Univerzi v Trstu, Moskvi in Ljubljani. Je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in glavni urednik revije Slavica tergestina. Esej Jezik? Gloka kuzdra je raziskovalec podal na srečanju Jezik na razpotju, ki ga je 23. februarja 2024 priredilo Slavistično društvo v Trstu. Besedilo je izšlo v Primorskem dnevniku 9. marca.
''Nevroni za hišo, ljubezen, jokati se ne prižigajo zato, ker so besede prisotne v slovarju, njihov vžig je odvisen od življenjske izkušnje, ki je vgrajena v osebni zaznavi slovarskih besed. Kdor se ukvarja z nevrolingvistiko, ve, da v naših možganih ni nobene stabilne slovnice, nobene nezamenljive jezikovne danosti. Na razumevanje, tvorbo in znanje jezika vplivajo osebne razlike, okolje in izobrazba, ki izoblikujejo nevronske mreže, kjer se jezik zgodi.''
Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Glasbenega utrinka za klavir št. 1 v b-molu Sergeja Rahmaninova, igra Erik Šuler. Zvočni oblikovalec eseja Vito Plavčak, bralca Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.
4 epizod
Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.
Profesor Ivan Verč je študiral rusistiko in anglistiko na Univerzi v Trstu, Moskvi in Ljubljani. Je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in glavni urednik revije Slavica tergestina. Esej Jezik? Gloka kuzdra je raziskovalec podal na srečanju Jezik na razpotju, ki ga je 23. februarja 2024 priredilo Slavistično društvo v Trstu. Besedilo je izšlo v Primorskem dnevniku 9. marca.
''Nevroni za hišo, ljubezen, jokati se ne prižigajo zato, ker so besede prisotne v slovarju, njihov vžig je odvisen od življenjske izkušnje, ki je vgrajena v osebni zaznavi slovarskih besed. Kdor se ukvarja z nevrolingvistiko, ve, da v naših možganih ni nobene stabilne slovnice, nobene nezamenljive jezikovne danosti. Na razumevanje, tvorbo in znanje jezika vplivajo osebne razlike, okolje in izobrazba, ki izoblikujejo nevronske mreže, kjer se jezik zgodi.''
Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Glasbenega utrinka za klavir št. 1 v b-molu Sergeja Rahmaninova, igra Erik Šuler. Zvočni oblikovalec eseja Vito Plavčak, bralca Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.
Slovensko muzejsko društvo je letošnjo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo med drugim podelilo arheologinji in muzealki Vereni Perko. Njen esej Pravica do groba, ki je izšel v reviji Pogledi marca 2014, smo prvič predvajali leta 2018. ''Zrelost naroda odraža njegova sposobnost preroda. Vsak prerod pa temelji na očiščenju, odpuščanju in spravi, ki obredno zapirajo obdobje preteklosti. Ne domišljajmo si, da je strašna usoda razklanosti in medsebojnih obračunov doletela samo nas. To je usoda vseh, ki jih je zajela vojna vihra. Slovenci smo tu izjema le toliko, kolikor smo odlašali – in še odlašamo s tem, kar nam nalaga civilizacijska dolžnost, da opravimo dostojanstveno in srčno. V smrti smo vsi enaki, pri tem pa ne gre za vrednotenje dejanj, temveč za vrednotenje človeka kot bitja razuma in vesti.'' Glasbeni vrinki so odlomki simfonične pesnitve Otok mrtvih, op. 29 Sergeja Rahmaninova v izvedbi Saintluiškega simfoničnega orkestra pod vodstvom Leonarda Slatkina. Izbral jih je Mihael Kozjek. Zvočni oblikovalec eseja Miha Klemenčič, bralec Bernard Stramič.
Pedagoginja in publicistka Valerija Perger je več let poučevala slovenščino na dvojezični srednji šoli v Lendavi, pozneje pa je postala pedagoška svetovalka za narodnostno šolstvo Slovencev v Porabju. Njen esej Nevarno razmajani temelji slovenstva v Porabju smo prvič objavili leta 2017. ''Porabje, ta skrajni severovzhodni branik slovenstva, je svet, premalo in preveč površno znan Slovencem v matici, včasih zlorabljen, včasih malikovan, nikoli pa razumljen do konca. Občudujem vse tiste Porabske Slovence, ki ohranjajo svojo slovensko dušo, ki so, čeprav redki, naučili slovenščino svoje otroke, in tiste, ki nikoli ne rečejo, da za slovenstvo žrtvujejo svoj dragoceni čas. In želela bi razumeti vse tiste, ki niso učili svojih otrok slovensko in danes ne vedo, kje, kam in kako zasidrati svoje duše.'' Glasbeni odlomki, izbral jih je Mihael Kozjek, so iz Suite za orkester Slavka Osterca v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Simona Krečiča. Esej je zvočno oblikoval Jernej Boc, bereta Mateja Perpar in Ambrož Kvartič.
Pesnica in esejistka Meta Kušar se v eseju Zazvenelo je morje navzočnosti in bivanja posveča odkrivanju in vrednotenju pesnika Janeza Ovsca. ''Stvar je resna! Literarne vede ne bi želela uporabljati, kot se velikokrat dogaja, da postane ena izmed institucionaliziranih manipulacij z literaturo in publiko. Čeprav je v literarni znanosti vse več tehnicizma, umetniški opus še vedno ostaja notranja kronika avtorjevega življenja. Kot pesnica se zelo dobro zavedam, da je čez literaturo 20. stoletja šlo veliko ideološkega nasilja, ki deloma še vedno traja. Enako tudi vem, da dober pesnik, živ ali mrtev, nenehno tli, samo če bo kdo dobro dahnil vanj, bo ogenj hušknil in planil z opusa nanj. Poezija vnema, kot ljubezen.'' Vmesni glasbeni vrinki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz skladbe za godala z naslovom Summa Arva Pärta v izvedbi godalnega kvarteta Franz Joseph. Tonski mojster eseja Gašper Loborec, bralca Lidija Hartman in Igor Velše.
Pesnik, pisatelj in karikaturist Gregor Papež je predstavnik sodobne slovenske in argentinske literarne ustvarjalnosti. Svoj prispevek Nosorogi je napisal ob obletnici ustanovitve zdomske Slovenske kulturne akcije. ''Zdomstvo je bilo republika duhov v dvojnem pomenu. Šlo je za močne osebnosti, miselne duhove, ki so nujno osebni, edinstveni in se razlikujejo drug od drugega. Poleg tega pa sta SKA in tudi emigracija republika duhov v pomenu nadrealnosti že zaradi okoliščin v izgnanstvu, ki so sestavljale komaj obstoječo materialno stvarnost, stvarnost, ki je temeljila na preteklosti in na svetu idej. Svet, ki je prav zaradi odmaknjenosti od stvarnega sveta v platoničnem pomenu bliže resnici. Danes morda ni drugače ... drugače je le to, da ni več tistih velikanov, idealistov in da so nasledniki postali predvsem profesionalni Slovenci in žalostni kulturniki. Dejstvo je tudi, da je nosorogov rog dražji od kokaina, zanj pa je na črnem trgu mogoče dobiti veliko denarja.'' Besedilo je jezikovno pregledala Saša Grčman. Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz skladbe Andante za violino in klavir Marija Kogoja, igrata violinist Tomaž Lorenz in pianist Primož Lorenz. Zvočni oblikovalec eseja Maks Pust, bralca Igor Velše in Maja Moll.
Neveljaven email naslov