Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marguerite Duras se je rodila aprila 1924 v Saigonu v današnjem Vietnamu. Bila je pisateljica, esejistka, avtorica dramskih iger in besedil za filme. Velja za eno najpomembnejših predstavnic sodobne francoske literature. Za svoja številna literarna dela je bila večkrat nagrajena, med drugim je prejela Goncourtovo nagrado za roman Ljubimec. Esej filmskega kritika in pisatelja Simona Popka z naslovom Marguerite Duras: pojem literarnega je bil objavljen v reviji Ekran leta 1994.
''Včasih te kakšna stvar prevzame, ne da bi te resnično navdušila. Recimo decembrski kinotečni spored. Ali pa Marguerite Duras. Ste že slišali zanjo? Po obisku sodeč nas je v Ljubljani in okolici približno štirideset, od tega jih dve tretjini niti slučajno ne želi več slišati zanjo, vsaj za njene filme ne. Dve tretjini ljudi sta dobesedno zbežali s projekcije prvega dramskega filma India Song iz leta 1975, ki ga je napisala in režirala Marguerite Duras – torej dve tretjini ljudi sta dobesedno zbežali s projekcije z menoj vred! – in dve tretjini se jih nista več vrnili. Jaz sem se, ave Marija, kajti gospa me je navdušila, ne toliko s filmi, kolikor predvsem z eksplicitno, do skrajnosti ortodoksno razgradnjo literarnega v filmu.''
Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, in sicer odlomke iz šansona Indie Song Luigija d'Alessia, pela je Jeanne Moreau. Oblikovalec zvočne podobe eseja Maks Pust, bralca Mateja Perpar in Renato Horvat.
4 epizod
Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.
Marguerite Duras se je rodila aprila 1924 v Saigonu v današnjem Vietnamu. Bila je pisateljica, esejistka, avtorica dramskih iger in besedil za filme. Velja za eno najpomembnejših predstavnic sodobne francoske literature. Za svoja številna literarna dela je bila večkrat nagrajena, med drugim je prejela Goncourtovo nagrado za roman Ljubimec. Esej filmskega kritika in pisatelja Simona Popka z naslovom Marguerite Duras: pojem literarnega je bil objavljen v reviji Ekran leta 1994.
''Včasih te kakšna stvar prevzame, ne da bi te resnično navdušila. Recimo decembrski kinotečni spored. Ali pa Marguerite Duras. Ste že slišali zanjo? Po obisku sodeč nas je v Ljubljani in okolici približno štirideset, od tega jih dve tretjini niti slučajno ne želi več slišati zanjo, vsaj za njene filme ne. Dve tretjini ljudi sta dobesedno zbežali s projekcije prvega dramskega filma India Song iz leta 1975, ki ga je napisala in režirala Marguerite Duras – torej dve tretjini ljudi sta dobesedno zbežali s projekcije z menoj vred! – in dve tretjini se jih nista več vrnili. Jaz sem se, ave Marija, kajti gospa me je navdušila, ne toliko s filmi, kolikor predvsem z eksplicitno, do skrajnosti ortodoksno razgradnjo literarnega v filmu.''
Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, in sicer odlomke iz šansona Indie Song Luigija d'Alessia, pela je Jeanne Moreau. Oblikovalec zvočne podobe eseja Maks Pust, bralca Mateja Perpar in Renato Horvat.
Pedagoginja in publicistka Valerija Perger je več let poučevala slovenščino na dvojezični srednji šoli v Lendavi, pozneje pa je postala pedagoška svetovalka za narodnostno šolstvo Slovencev v Porabju. Njen esej Nevarno razmajani temelji slovenstva v Porabju smo prvič objavili leta 2017. ''Porabje, ta skrajni severovzhodni branik slovenstva, je svet, premalo in preveč površno znan Slovencem v matici, včasih zlorabljen, včasih malikovan, nikoli pa razumljen do konca. Občudujem vse tiste Porabske Slovence, ki ohranjajo svojo slovensko dušo, ki so, čeprav redki, naučili slovenščino svoje otroke, in tiste, ki nikoli ne rečejo, da za slovenstvo žrtvujejo svoj dragoceni čas. In želela bi razumeti vse tiste, ki niso učili svojih otrok slovensko in danes ne vedo, kje, kam in kako zasidrati svoje duše.'' Glasbeni odlomki, izbral jih je Mihael Kozjek, so iz Suite za orkester Slavka Osterca v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Simona Krečiča. Esej je zvočno oblikoval Jernej Boc, bereta Mateja Perpar in Ambrož Kvartič.
Pesnica in esejistka Meta Kušar se v eseju Zazvenelo je morje navzočnosti in bivanja posveča odkrivanju in vrednotenju pesnika Janeza Ovsca. ''Stvar je resna! Literarne vede ne bi želela uporabljati, kot se velikokrat dogaja, da postane ena izmed institucionaliziranih manipulacij z literaturo in publiko. Čeprav je v literarni znanosti vse več tehnicizma, umetniški opus še vedno ostaja notranja kronika avtorjevega življenja. Kot pesnica se zelo dobro zavedam, da je čez literaturo 20. stoletja šlo veliko ideološkega nasilja, ki deloma še vedno traja. Enako tudi vem, da dober pesnik, živ ali mrtev, nenehno tli, samo če bo kdo dobro dahnil vanj, bo ogenj hušknil in planil z opusa nanj. Poezija vnema, kot ljubezen.'' Vmesni glasbeni vrinki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz skladbe za godala z naslovom Summa Arva Pärta v izvedbi godalnega kvarteta Franz Joseph. Tonski mojster eseja Gašper Loborec, bralca Lidija Hartman in Igor Velše.
Pesnik, pisatelj in karikaturist Gregor Papež je predstavnik sodobne slovenske in argentinske literarne ustvarjalnosti. Svoj prispevek Nosorogi je napisal ob obletnici ustanovitve zdomske Slovenske kulturne akcije. ''Zdomstvo je bilo republika duhov v dvojnem pomenu. Šlo je za močne osebnosti, miselne duhove, ki so nujno osebni, edinstveni in se razlikujejo drug od drugega. Poleg tega pa sta SKA in tudi emigracija republika duhov v pomenu nadrealnosti že zaradi okoliščin v izgnanstvu, ki so sestavljale komaj obstoječo materialno stvarnost, stvarnost, ki je temeljila na preteklosti in na svetu idej. Svet, ki je prav zaradi odmaknjenosti od stvarnega sveta v platoničnem pomenu bliže resnici. Danes morda ni drugače ... drugače je le to, da ni več tistih velikanov, idealistov in da so nasledniki postali predvsem profesionalni Slovenci in žalostni kulturniki. Dejstvo je tudi, da je nosorogov rog dražji od kokaina, zanj pa je na črnem trgu mogoče dobiti veliko denarja.'' Besedilo je jezikovno pregledala Saša Grčman. Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz skladbe Andante za violino in klavir Marija Kogoja, igrata violinist Tomaž Lorenz in pianist Primož Lorenz. Zvočni oblikovalec eseja Maks Pust, bralca Igor Velše in Maja Moll.
Neveljaven email naslov