Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Preverili smo novosti in aktualnosti iz Evrope in Evropske unije ter več pozornosti namenili potrditvi akta o svobodi medijev s strani Evropskega parlamenta. Vabljeni k poslušanju!
Preverili smo novosti in aktualnosti iz Evrope in Evropske unije ter več pozornosti namenili potrditvi akta o svobodi medijev s strani Evropskega parlamenta. Vabljeni k poslušanju!
Za optimalen razvoj človekovih spodobnosti za dejavno življenje in delo je nujna tudi zadovoljiva bralna pismenost. Temu se zato posvečajo raziskovalci, vlade z nacionalnimi strategijami (2019–2030) in tudi sodelujoči v projektu OBJEM, posvečenem bralni pismenosti in razvoju slovenščine. Mednarodna raziskava PISA o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti, opravljena leta 2018, je pokazala, da je bralna pismenost slovenskih 15-letnikov nad povprečjem držav OECD, naše Računsko sodišče pa ugotavlja, da Slovenija z doseženim devetim mestom med 28 državami članicami Evropske unije ne dosega uspešnosti, predvidene v Strategiji razvoja Slovenije do leta 2030. Pripravila Sara Zmrzlak.
Odnosi med EU in Rusijo so kompleksni in prepleteni s številnimi krizami, od humanitarne na meji med Poljsko in Belorusijo do energetske ter razmer v Ukrajini in na Zahodnem Balkanu. Ta teden je bilo v ospredju predvsem kopičenje ruskih sil ob meji z Ukrajino, kar naj bi po mnenju Evropska unije in ameriških zaveznikov kazalo na to, da Rusija načrtuje invazijo na to državo.
Ljudje želimo vedeti, kako Evropske unija vpliva na naše vsakdanje življenje in hkrati želimo biti vključeni v postopke odločanja. Za vse to pa moramo biti informirani. V Zavodu PIP s tem namenom izvajajo projekt z naslovom »Evropa na našem pragu/Europe at your doorstep. Več v prispevku Euranet Special 2, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Simulacije in navidezna resničnost se lahko uporabljata ne le za igranje računalniških igric temveč tudi v naravi. Na Univerzi v Mariboru prav za slednji namen razvijajo tudi orodja za vizualizacijo gozdov in obrezovanje sadnega drevja. Več, Tilen Drumlič Denac.
Evropska unija si z različnimi ukrepi že vrsto let aktivno prizadeva za zmanjševanje količine odpadkov. Največji projekt na tem področju je Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki se je odvil zadnji teden v novembru. Več v prispevku Nataše Godec.
V posavski regiji se trenutno izvaja z evropskimi sredstvi sofinanciran projekt Po-Savski rečni turizem, ki poteka pod akronimom PORT. V radeški občini si prizadevajo za razvoj potencialov reke Save, kar območje spreminja v pravi turistični biser. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
Goljufija s hrano je skupen izraz, ki zajema premišljeno in namerno zamenjavo, spreminjanje in dodajanje ali napačno predstavitev živila. Pri projektu Preprečevanje goljufij in preverjanje porekla v kratkih dobavnih verigah s hrano s pomočjo digitalizacije in napredne kriptografije rešujejo omenjene probleme. Prispevek je pripravila Katja Zver.
Evropski poslanci so prepoznali premike glede imenovanja delegiranih tožilcev in bili kritični do zamud. Ob tem so spomnili tudi, da je komisija v preteklih mesecih večkrat izrazila zaskrbljenost glede svobode medijev v Sloveniji. Prispevek je pripravil Borut Kampuš
Spodbujanje zelene mobilnosti je ključni del evropskega zelenega dogovora, tj. načrta EU, da Evropa do leta 2050 postane podnebno nevtralna celina. Mnogi razmišljajo, da bi kolesarjenje lahko bilo del rešitve. EU je tako že maja 2020 napovedala podvojitev financiranja trajnostne infrastrukture, vključno z novimi ali boljšimi kolesarskimi pasovi na 20 milijard evrov. Nekaj evropskega denarja bo namenjenega tudi projektu Regionalna kolesarska povezava Kamnik – Mengeš – Trzin – Ljubljana.
Univerza v Mariboru je v zadnjih letih sodelovala v treh večjih evropsko sofinanciranih projektih, izplen teh je več desetmilijonskih naložb v raziskovalno opremo na univerzi. Eden bolj zanimivih in v javnosti prepoznanih je projekt superračunalnika Vega, kako poteka več desetmilijonski projekt RIUM pa je preverila Sara Zmrzlak.
Evropska komisija je ta teden predstavila zakonodajni predlog za omejitev krčenja gozdov. V skladu z novimi pravili naj bi zagotovili, da proizvodi, ki se uporabljajo na trgu Evropske unije, ne prispevajo h krčenju in degradaciji gozdov tudi drugod po svetu. Evropski komisar za okolje VIRGINIJUS SINKEVIČIJUS je uredbo označil za najambicioznejši zakonodajni poskus za reševanje tega vprašanja na svetovni ravni doslej.
Po stoletjih neusmiljenega preganjanja in lova je bil bober pred dobrima dvema stoletjema v večini evropskih dežel iztrebljen, vrsta pa na pragu izumrtja. V zadnjih desetletjih se s številnimi programi ponovnih naselitev pospešeno vrača v zgodovinske habitate, po naselitvi na Hrvaškem tudi v Slovenijo. Projekt LIFE BEAVER pozdravlja bobrovo vrnitev in skuša izboljšati odnos javnosti do teh živali. Več v prispevku Nataše Godec.
Med 15. In 28. Novembrom na spletni strani karierni-sejem.si poteka Virtualni karierni sejem poklicev in izobraževanja 2021. Tilen Drumlič Denac je preveril, kaj ponujajo in med drugim kakšna je trenutna situacija mladih na trgu dela.
Pretekli teden so zaznamovale napete razmere na Poljsko-Beloruski meji, kjer se je v zadnjih dneh zbralo več tisoč prebežnikov, večinoma iz Iraka, Sirije in Jemna. Poljska je razglasila izredne razmere in na mejo poslala 12.000 vojakov. Tudi preostale sosednje države Belorusijo opozarjajo, da bi se napetosti ob prebežniški krizi lahko sprevrgle v oborožene spopade.
Načrtovanje kariere se odvija tekom celotne življenjske poti. S spoznavanjem svojih lastnosti in želja se srečamo že zelo zgodaj, skladno z njimi pa oblikujemo svoje interese. Kako lahko razvijamo lastne interese in na kakšen način pa lahko spoznavamo tudi s pomočjo evropskega projekta VšečKAM in GREM. Prispevek Euranet Special je pripravil Borut Kampuš.
Z raziskavami na področju nizko-emisijske pogonske tehnologije je MAHEPA odprla nove možnosti serijske proizvodnje trajnostnih letal, katera lahko podprejo okoljske cilje, zastavljene s strani Evropske Komisije. Glavni rezultat projekta sta povsem nova modularna hibridno-električna pogonska sklopa, ki lahko delujeta na alternativna biogoriva ali na vodik z ničnimi emisijami. Ta pogonska sklopa predstavljata ključno tehnologijo za prihodnost hibridno-električnega letalstva, ki bo omogočilo trajnostna in bolj ekonomična potovanja. Več v prispevku Luka Drašler Florjančič.
Boj proti podnebnim spremembam je ključni izziv ne le za prihodnost EU, ampak vsega sveta. V Glasgowu poteka velika podnebna konferenca na kateri bodo voditelji skušali skleniti nove zaveze za omejevanje človekovega vpliva na podnebje. Predstavniki podnebne pogajalske ekipe EU so potrdili zavezanost uspešnemu izidu podnebne konference COP26. Več v prispevku Nataše Godec.
Letos bo po ocenah projekta Global E-waste Monitor nastalo več kot 57 milijonov ton odpadne električne in elektronske opreme, kar je več, kot je težek Kitajski zid. Družba ZEOS je skupaj s partnerjema GZS-Zbornico komunalnega gospodarstva in podjetjem za zbiranje in obdelavo odpadkov TSD, pričela z izvajanjem projekta Life Spodbujamo e-krožno. Projekt s sloganom »Še sem uporaben« bo trajal vse do konca leta 2024 in je sofinanciran s strani Ministrstva za okolje in prostor RS ter Evropske komisije. Več v prispevku Nataše Godec.
Letos bo po ocenah projekta Global E-waste Monitor nastalo več kot 57 milijonov ton odpadne električne in elektronske opreme, kar je več, kot je težek Kitajski zid. Družba ZEOS je skupaj s partnerjema GZS-Zbornico komunalnega gospodarstva in podjetjem za zbiranje in obdelavo odpadkov TSD, pričela z izvajanjem projekta Life Spodbujamo e-krožno. Projekt s sloganom »Še sem uporaben« bo trajal vse do konca leta 2024 in je sofinanciran s strani Ministrstva za okolje in prostor RS ter Evropske komisije. Več v prispevku Nataše Godec.
Mednarodni kiparski simpozij Forma viva (1967 – 1986) je v Mariboru zbral umetnike iz več držav, ki so ustvarili več javnih plastik iz betona. Skulpture še danes krasijo mesto. Najdemo jih denimo v mestnem parku, ohranjene ostanke pred Regionalnim RTV-centrom Maribor, zaradi projekta TACTUS III pa so kipi Forma viva dostopni tudi slepim in slabovidnim. Pripravila Sara Zmrzlak.
Neveljaven email naslov