Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zeze, kakor tudi kličejo Josepha, je v Ljubljano prišel konec leta 1977 kot študent v času gibanja neuvrščenih. “Z Madagaskarja sem odletel 16. decembra pri 25-ih stopinjah Celzija, v Ljubljano sem prišel dan pozneje. Tukaj je bilo – 15 stopinj Celzija. Ker sem nosil kratke rokave, mi je osebje na letalu posodilo odejo, ampak to ni bilo to.”
Joseph Rakotorahalahy je človek poln neverjetnih zgodb. Pri šestnajstih je tako na Madagaskarju napisal pesem, ki je danes tam pravi evergreen: “Vsi so pisali o ljubezni, jaz pa sem napisal pesem o zahajajočem soncu, ki je zelo značilno za Madagaskar. Po enem tednu je pri meni že trkal urednik radijske postaje in mi ponujal pogodbo za takrat zame nepredstavljivo veliko denarja.” Ni je podpisal, ker mu tega niso dovolili doma.
Je pa vsaj tako zanimiva kot Zezejeva glasbena kariera tudi njegova športna kariera – odličen nogometaš bi kmalu postal prvi temnopolti smučar na olimpijskih igrah v Sarajevu: “Ponudili so mi, ali bi hotel nastopiti, pa sem jih zavrnil, ker mi ni bila všeč rasistična politika. Tako so potem Francozi našli nekega Senegalca, ki je bil gotovo slabši od mene. Jaz sem takrat že znal smučati, on pa je še vozil plug.”
715 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Zeze, kakor tudi kličejo Josepha, je v Ljubljano prišel konec leta 1977 kot študent v času gibanja neuvrščenih. “Z Madagaskarja sem odletel 16. decembra pri 25-ih stopinjah Celzija, v Ljubljano sem prišel dan pozneje. Tukaj je bilo – 15 stopinj Celzija. Ker sem nosil kratke rokave, mi je osebje na letalu posodilo odejo, ampak to ni bilo to.”
Joseph Rakotorahalahy je človek poln neverjetnih zgodb. Pri šestnajstih je tako na Madagaskarju napisal pesem, ki je danes tam pravi evergreen: “Vsi so pisali o ljubezni, jaz pa sem napisal pesem o zahajajočem soncu, ki je zelo značilno za Madagaskar. Po enem tednu je pri meni že trkal urednik radijske postaje in mi ponujal pogodbo za takrat zame nepredstavljivo veliko denarja.” Ni je podpisal, ker mu tega niso dovolili doma.
Je pa vsaj tako zanimiva kot Zezejeva glasbena kariera tudi njegova športna kariera – odličen nogometaš bi kmalu postal prvi temnopolti smučar na olimpijskih igrah v Sarajevu: “Ponudili so mi, ali bi hotel nastopiti, pa sem jih zavrnil, ker mi ni bila všeč rasistična politika. Tako so potem Francozi našli nekega Senegalca, ki je bil gotovo slabši od mene. Jaz sem takrat že znal smučati, on pa je še vozil plug.”
Srbski igralec, režiser in producent Dragan Bjelogrlić se noče pretirano politično izpostavljati, a njegove filmske in televizijske uprizoritve ves čas hodijo na meji političnih čustev.
Marion Foucart živi v Sloveniji že 11 let. Pravi, da je njena družina klasičen proizvod Erasmusa; v Dublinu je spoznala partnerja, z njim začela življenje v Parizu, okoliščine pa so ju pripeljale do Ljubljane.
Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj.
Direktor tekem svetovnega pokala Peter Gerdol o največjih zvezdnicah belega cirkusa, o težkih odločitvah zaradi pretoplih zim in tudi o svojem prvem športu, košarki.
Vsestranski umetnik. Intelektualec. Genij. Svetovni kilo car. Ekoaktivist. Letnik 1963. Jadralec. Avtor skovanke turbofolk. Izvrstni glasbenik. Predvsem pa zgolj in samo homo sapiens.
Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas.
Šport in glasba sta tesno povezana, pravi Djibril Cissé. Z Liverpoolom je osvojil ligo prvakov, za francosko reprezentanco je zbral 41 nastopov, zdaj pa se ukvarja z glasbo.
Daniela Slavik je Izraelka, rodila se je v Jeruzalemu, vendar že skoraj vse življenje živi ob morju, v Tel Avivu. Nekdanja plesalka baleta se danes ukvarja z menedžerskim svetovanjem, zaposluje jo tudi pisanje scenarijev za televizijske serije.
Milorad Bata Nikolić je rojen v Prištini, v primerjavi z večino Srbov pa zelo uspešno sobiva z večinskim albanskim prebivalstvom na Kosovu. Bata odlično ponazarja včasih težko predstavljiva čudesa Balkana.
Kristian Ranđelović je ljubitelj reklam in se ukvarja s psihodramo. Je tudi interspolna oseba, ki je kmalu po rojstvu doživela medicinski poseg, s katerim so ji določili spol.
Eldar Gasimov je leta 2011 s pevko Nigar Jamal pod umetniškim imenom Ell & Nikki zmagal na tekmovanju za Pesem Evrovizije. Na to sta se pripravljala več mesecev. Po zmagi so ju na domačem letališču pričakali številni Azerbajdžanci.
David Cirici je učitelj književnosti in mladinski pisatelj. Na Twitterju ima v šaljivi predstavitvi zapisano, da je njegova družina pred dvema tisočletjema imela hišo v Pompejih, s čimer namiguje na svoj italijansko zveneč priimek. Pred svoje opise najpogosteje dopiše katalonski.
Oto Horvat je pesnik, pisatelj in prevajalec. Srbski po mestu rojstva, madžarski po imenu in priimku. 7 let begunec v Nemčiji, zdaj pa že dolga leta živeč v Italiji.
Kasper Rune Larsen je danski filmski režiser, ki se je slovenskemu občinstvu na Liffu predstavil s celovečernim filmom Danska.
Dr. Pieter Judson je svetovno priznan ameriški zgodovinar, rojen na Nizozemskem, ki je sprva imel za zgodovinarja nenavadne ambicije, hotel je postati politik.
Meik Wiking direktor danskega Inštituta za raziskovanje sreče. Veliko se smeji, čeprav ni najsrečnejši človek na svetu. Ve pa, kdo bi to lahko bil. S strokovnimi ugotovitvami o sreči pomaga Svetovni zdravstveni organizaciji, podjetjem in vladnim organizacijam po vsem svetu.
Tudi v Sloveniji je Nick Fellows znan, čeprav ga mnogi ljubitelji alpskega smučanja ne poznajo po imenu, pač pa samo po glasu.
Asiimwe Ronald oziroma Mojster Jaka je spregovoril o pomoči sočloveku, času, ki nam ga v Evropi primanjkuje, ter sreči kljub pomanjkanju.
Hindi Zahra je maroško-francoska pevka, ki pripoveduje, da jo je oče vojak opolnomočil v tradicionalni družbi.
Doktor Cocktail oziroma DC, kot ga kličejo, odkar pomni, svojega rojstnega imena ne uporablja. Čeprav je rojen v Italiji in je v Slovenijo prvič prišel šele leta 1995 pri osemnajstih letih, se ima za Slovenca. Življenje je posvetil mešanju pijač, ki jih je stregel po vsem svetu, od Brazilije prek Ibize do Kitajske, njegove koktajle je pil celo monaški princ Albert. Moto je našel v antični Grčiji, ime pa mu je na Baliju, kjer je preživel zadnjih sedem let, nadela šestletna deklica. V Evropi osebno izveste tudi, kdo je pripravil prvi mojito in zakaj je sok sladkornega trsa najboljša pijača.
Neveljaven email naslov