Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Garyjem Hartsteinom, nekdanjim uradnim zdravnikom pri formuli 1, o zakulisju tega najhitrejšega športa na svetu, odvisnosti od hitrosti in življenju v idiličnem belgijskem mestu Liege.
"Nisem oboževalec Ferarija. Res ne. Če moram izbirati, sem oboževalec McLarena."
Gary Hartstein, po poklicu anestezist in urgentni zdravnik, prihaja iz New Yorka, že več kot 30 let pa živi v belgijskem mestu Liege. Tja se je najprej odpravil na študij, nato se je vrnil zaradi boljših pogojev za družino in delo, ostal je zaradi velike ljubezni do formule 1; po spletu naključij je namreč po začetnih letih, ko je kot zdravnik-pomočnik delal na belgijskem dirkališču Spa-Francorchamps, postal uradni zdravnik pri formuli 1.
“Stalno dobivam pisma ljudi, ki me sprašujejo, kako postati zdravnik pri formuli 1. Nekateri si želijo to postati. Jaz nisem hotel postati zdravnik pri formuli 1, to se je pač zgodilo – ob pravem času sem bil na pravem mestu.”
Sprva so Garyja kot asistenta dodelili Sidu Watkinsu, dolgoletnemu prvemu zdravniku najhitejšega motošporta. “Dobil sem stroga navodila, naj poročam o težavah in da Sida zabavam s šalami ter kadim cigare z njim. Viskija nisva smela piti, čeprav sva si to zelo želela.”
Ker se je Gary z delom stalno dokazoval, je sčasoma potoval na vse več dirk za Veliko nagrado, do leta 1997, ko je prvič dobil povabilo na prav vse dirke. Po Sidovi upokojitvi pa je med leti 2005 in 2012 Gary Hartstein prevzel vodilno zdravniško vlogo na dirkah formule 1. Ko smo ga vprašali, za katero ekipo in katerega dirkača navija, je odvrnil sledeče.
“Nisem oboževalec ferarija. Res ne. Če moram izbirati, sem oboževalec McLarena. A pri voznikih je drugače. Veliko dirkačev bi letos lahko osvojilo prvenstvo. Všeč mi je Lewis, v mojem srcu je še vedno voznik McLarena.”
Danes skoraj 60-letni Hartstein se po zaključku kariere pri formuli 1 spet posveča “običajnemu” zdravniškemu delu, 4 dni v tednu dela kot anastezist, 1 dan na teden pa kot zdravnik na urgenci, kjer je včasih izjemno dinamično. Hitrost ga sicer že ves čas spremlja tudi v zasebnem življenju. “Obožujem avtomobilske dirke, tudi sam sem odvisnik od hitrosti.”
“Zdaj, ko sem že star, mi je vse manj všeč misel na to, da bi se poškodoval. Imam pa precej zmogljiv avtomobil. Res redko vozim po pravilih in dobim veliko kazni, kar me jezi.”
Jezi pa Garyja tudi marsikaj, kar se dogaja v zakulisju sveta formule 1 in o tem piše na blogu ter Twitter profilu.
712 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Pogovor z Garyjem Hartsteinom, nekdanjim uradnim zdravnikom pri formuli 1, o zakulisju tega najhitrejšega športa na svetu, odvisnosti od hitrosti in življenju v idiličnem belgijskem mestu Liege.
"Nisem oboževalec Ferarija. Res ne. Če moram izbirati, sem oboževalec McLarena."
Gary Hartstein, po poklicu anestezist in urgentni zdravnik, prihaja iz New Yorka, že več kot 30 let pa živi v belgijskem mestu Liege. Tja se je najprej odpravil na študij, nato se je vrnil zaradi boljših pogojev za družino in delo, ostal je zaradi velike ljubezni do formule 1; po spletu naključij je namreč po začetnih letih, ko je kot zdravnik-pomočnik delal na belgijskem dirkališču Spa-Francorchamps, postal uradni zdravnik pri formuli 1.
“Stalno dobivam pisma ljudi, ki me sprašujejo, kako postati zdravnik pri formuli 1. Nekateri si želijo to postati. Jaz nisem hotel postati zdravnik pri formuli 1, to se je pač zgodilo – ob pravem času sem bil na pravem mestu.”
Sprva so Garyja kot asistenta dodelili Sidu Watkinsu, dolgoletnemu prvemu zdravniku najhitejšega motošporta. “Dobil sem stroga navodila, naj poročam o težavah in da Sida zabavam s šalami ter kadim cigare z njim. Viskija nisva smela piti, čeprav sva si to zelo želela.”
Ker se je Gary z delom stalno dokazoval, je sčasoma potoval na vse več dirk za Veliko nagrado, do leta 1997, ko je prvič dobil povabilo na prav vse dirke. Po Sidovi upokojitvi pa je med leti 2005 in 2012 Gary Hartstein prevzel vodilno zdravniško vlogo na dirkah formule 1. Ko smo ga vprašali, za katero ekipo in katerega dirkača navija, je odvrnil sledeče.
“Nisem oboževalec ferarija. Res ne. Če moram izbirati, sem oboževalec McLarena. A pri voznikih je drugače. Veliko dirkačev bi letos lahko osvojilo prvenstvo. Všeč mi je Lewis, v mojem srcu je še vedno voznik McLarena.”
Danes skoraj 60-letni Hartstein se po zaključku kariere pri formuli 1 spet posveča “običajnemu” zdravniškemu delu, 4 dni v tednu dela kot anastezist, 1 dan na teden pa kot zdravnik na urgenci, kjer je včasih izjemno dinamično. Hitrost ga sicer že ves čas spremlja tudi v zasebnem življenju. “Obožujem avtomobilske dirke, tudi sam sem odvisnik od hitrosti.”
“Zdaj, ko sem že star, mi je vse manj všeč misel na to, da bi se poškodoval. Imam pa precej zmogljiv avtomobil. Res redko vozim po pravilih in dobim veliko kazni, kar me jezi.”
Jezi pa Garyja tudi marsikaj, kar se dogaja v zakulisju sveta formule 1 in o tem piše na blogu ter Twitter profilu.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Nemški stripar, risar in ilustrator Patrick Wirbeleit piše in ilustrira otroške knjige ter ustvarja stripe za otroke.
Današnja sogovornica je Tajka, ki obožuje slovensko naravo in kulinariko. Veliko potuje in trenutke lovi v fotografski objektiv.
Najuspešnejši nemški smučar Felix Neureuther je kar 13-krat stal na najvišji stopnički tekem svetovnega pokala, pohvali pa se lahko tudi s petimi odličji s svetovnih prvenstev. Kot zanimivost – svojo prvo tekmo svetovnega pokala je odsmučal prav pri nas v Kranjski Gori. V svojem domu nima osvojenih medalj in pokalov, saj pravi, da mu več pomenijo spomini s tekem in občutki, ki jih je doživljal ob zmagah in porazih.
Marie-Claire Pagano se predstavi kot pol Britanka in pol Italijanka. Čeprav ta hip opravlja doktorat v Združenem kraljestvu, zadnjih nekaj let pogosto obiskuje Slovenijo.
Čeprav Olga Chufistova prihaja iz mesta Ulan-Ude, glavnega mesta ruske republike Burjatije v vzhodni Sibiriji, se je kot srednješolka odločila, da bo raje pobliže spoznala Slovenijo in slovenski jezik.
Neveljaven email naslov