Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni Evropi, osebno smo spoznali nizozemskega multimedijskega umetnika Constanta Dullaarta.
"Če te tehnologija zanima, boš iznašel način, da se izogneš blokadam in prideš do informacij."
V svojih delih družbeno-kritično pristopa do vprašanj, ki se odpirajo na spletu oziroma pri uporabi moderne tehnologije: se ljudje zavedamo vpliva družbenih mrež na naša življenja? In ali vemo, s koliko oziroma s kakšnimi internetnimi preprekami se spopadajo ljudje v državah po svetu?
Danes 35-letni nizozemski multimedijski umetnik Constant Dullaart živi in dela v Berlinu. Trenutno se v ljubljanski galeriji Aksioma predstavlja z razstavo Cenzurirani internet.
“Internet se sicer ne spreminja, a mi smo lahko dejavni, kritični uporabniki.”
Gre za zbirko zastav držav, ki so se znašle na seznamu tako imenovanih sovražnikov interneta, objavlja ga odbor svetovalcev Združenih narodov “Reporterji brez meja”. Constant Dullart je tako več kot le multimedijski umetnik, je tudi družbeni kritik.
“Da, menim, da imam določene ideale; težko je ne biti politično kritičen, drugače bi lahko ustvarjal zgolj lepe ilustracije.”
Dullaart ima precej jasna stališča do internetnih pojavov oziroma programov. Ne uporablja Skypea, ker je ta ponudnik spletne telefonije vladam v času arabske pomladi ponujal informacije in dostop do pogovorov med ljudmi. Moti pa ga tudi priljubljeno družbeno omrežje Facebook – od tam se je, pravi, za večno odjavil že leta 2012.
“Način, kako doživljam družbena razmerja s prijatelji, ob tem pa mi želi nekdo nekaj prodati – pomislil sem, da tega pač nočem.”
Vseeno pa se Constant Dullaart še ni povsem odpovedal družbenim mrežam – najdete ga tako na Instagramu, kjer je pred časom izvedel zanimiv projekt kulturnega socializma, kot tudi na Twitterju.
712 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
V tokratni Evropi, osebno smo spoznali nizozemskega multimedijskega umetnika Constanta Dullaarta.
"Če te tehnologija zanima, boš iznašel način, da se izogneš blokadam in prideš do informacij."
V svojih delih družbeno-kritično pristopa do vprašanj, ki se odpirajo na spletu oziroma pri uporabi moderne tehnologije: se ljudje zavedamo vpliva družbenih mrež na naša življenja? In ali vemo, s koliko oziroma s kakšnimi internetnimi preprekami se spopadajo ljudje v državah po svetu?
Danes 35-letni nizozemski multimedijski umetnik Constant Dullaart živi in dela v Berlinu. Trenutno se v ljubljanski galeriji Aksioma predstavlja z razstavo Cenzurirani internet.
“Internet se sicer ne spreminja, a mi smo lahko dejavni, kritični uporabniki.”
Gre za zbirko zastav držav, ki so se znašle na seznamu tako imenovanih sovražnikov interneta, objavlja ga odbor svetovalcev Združenih narodov “Reporterji brez meja”. Constant Dullart je tako več kot le multimedijski umetnik, je tudi družbeni kritik.
“Da, menim, da imam določene ideale; težko je ne biti politično kritičen, drugače bi lahko ustvarjal zgolj lepe ilustracije.”
Dullaart ima precej jasna stališča do internetnih pojavov oziroma programov. Ne uporablja Skypea, ker je ta ponudnik spletne telefonije vladam v času arabske pomladi ponujal informacije in dostop do pogovorov med ljudmi. Moti pa ga tudi priljubljeno družbeno omrežje Facebook – od tam se je, pravi, za večno odjavil že leta 2012.
“Način, kako doživljam družbena razmerja s prijatelji, ob tem pa mi želi nekdo nekaj prodati – pomislil sem, da tega pač nočem.”
Vseeno pa se Constant Dullaart še ni povsem odpovedal družbenim mrežam – najdete ga tako na Instagramu, kjer je pred časom izvedel zanimiv projekt kulturnega socializma, kot tudi na Twitterju.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Nemški stripar, risar in ilustrator Patrick Wirbeleit piše in ilustrira otroške knjige ter ustvarja stripe za otroke.
Današnja sogovornica je Tajka, ki obožuje slovensko naravo in kulinariko. Veliko potuje in trenutke lovi v fotografski objektiv.
Najuspešnejši nemški smučar Felix Neureuther je kar 13-krat stal na najvišji stopnički tekem svetovnega pokala, pohvali pa se lahko tudi s petimi odličji s svetovnih prvenstev. Kot zanimivost – svojo prvo tekmo svetovnega pokala je odsmučal prav pri nas v Kranjski Gori. V svojem domu nima osvojenih medalj in pokalov, saj pravi, da mu več pomenijo spomini s tekem in občutki, ki jih je doživljal ob zmagah in porazih.
Marie-Claire Pagano se predstavi kot pol Britanka in pol Italijanka. Čeprav ta hip opravlja doktorat v Združenem kraljestvu, zadnjih nekaj let pogosto obiskuje Slovenijo.
Čeprav Olga Chufistova prihaja iz mesta Ulan-Ude, glavnega mesta ruske republike Burjatije v vzhodni Sibiriji, se je kot srednješolka odločila, da bo raje pobliže spoznala Slovenijo in slovenski jezik.
Neveljaven email naslov