Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Je Indijec, mojster karnatskega petja, ki je med drugim nastopal na vstajniških akcijah v naši prestolnici, na ljubljanskem Biciklju znova našel ljubezen do telovadbe in na YouTubeu Zdravljici nadel karnatsko preobleko. Mahesh Vinayakram potuje po svetu ter indijsko glasbo spaja z zahodnimi ritmi in stili. Sicer odprt, srčen in neverjetno topel 39-letnik pravi, da je treba ogromno prepotovati, da zares spoznaš ustroj človeške družbe.
Mahesh je mojster karnatskega petja; med drugim je nastopal na vstajniških akcijah v naši prestolnici in Zdravljici nadel karnatsko preobleko
Mahesh Vinayakram potuje po svetu ter indijsko glasbo spaja z zahodnimi ritmi in stili. Sicer odprt, srčen in neverjetno topel 39-letnik pravi, da je treba ogromno prepotovati, da zares spoznaš ustroj človeške družbe.
Ima temne oči, kot je to značilno za Indijce, je temne olivne polti in grivasto črnih las do ramen. Indijec, ki pravi, da je vesel, da je osebno spoznal Evropo. Priimek je podedoval po očetu, ime pa po bogu stvarniku in uničevalcu – Šivi.
Mahesh Vinayakram: “Moja filozofija je preprosta in sestoji iz treh vrednot: duhovnosti, glasbe in ljubezni.” #zdaj
— Val 202 (@Val202) August 12, 2015
Kot se rad pohvali, je njegov oče prvi z območja Južne Indije, ki je dobil grammyja. Bil je del skupine Shakti z Johnom McLaughlinom in Zakirom Hussainom.
Zato ker lahko spreminja življenja, pravi. “To sem tudi izkusil. Nekoč sem pel ženski, ki je imela nekaj več kot 50 let in je trpela zaradi hude nespečnosti in depresije. Nisem poznal njenega jezika, ona ni poznala mojega. In ko sem začel peti, se je začela mehčati …”
V Indiji po njegovih besedah obstajata dva temeljna glasbena sistema. Eden je severnoindijska, tako imenovana hindustanska šola, drugi južnoindijska oziroma karnatska šola. “Tako kot imate vi lestvico solmizacijskih zlogov, ima svojo lestvico tudi karnatska šola.” Posebnost njihove glasbe je tudi gamaka. To je specifična dolžina intervalov med posameznimi notami, pojasni.
Stik s Slovenijo je vzpostavil zaradi glasbenika in mojstra lutkarstva Matije Solceta. Slovenci so po njegovih besedah zelo odprti in prijateljski, tudi naša glasba mu je všeč. Ob tem Mahesh ni mogel mimo imena naše države:
“S-LOVE-NIJA: V Sloveniji domuje ljubezen.”
In kaj so ga naučila številna glasbena potovanja? “Rekel bi: ljubi in širi ljubezen ter tudi ti prispevaj kaj za miren in srečen planet. Kjer koli si, lahko širiš veselje okrog sebe,” dodaja, “sreče kot take ni, sreča je le v nas.”
712 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Je Indijec, mojster karnatskega petja, ki je med drugim nastopal na vstajniških akcijah v naši prestolnici, na ljubljanskem Biciklju znova našel ljubezen do telovadbe in na YouTubeu Zdravljici nadel karnatsko preobleko. Mahesh Vinayakram potuje po svetu ter indijsko glasbo spaja z zahodnimi ritmi in stili. Sicer odprt, srčen in neverjetno topel 39-letnik pravi, da je treba ogromno prepotovati, da zares spoznaš ustroj človeške družbe.
Mahesh je mojster karnatskega petja; med drugim je nastopal na vstajniških akcijah v naši prestolnici in Zdravljici nadel karnatsko preobleko
Mahesh Vinayakram potuje po svetu ter indijsko glasbo spaja z zahodnimi ritmi in stili. Sicer odprt, srčen in neverjetno topel 39-letnik pravi, da je treba ogromno prepotovati, da zares spoznaš ustroj človeške družbe.
Ima temne oči, kot je to značilno za Indijce, je temne olivne polti in grivasto črnih las do ramen. Indijec, ki pravi, da je vesel, da je osebno spoznal Evropo. Priimek je podedoval po očetu, ime pa po bogu stvarniku in uničevalcu – Šivi.
Mahesh Vinayakram: “Moja filozofija je preprosta in sestoji iz treh vrednot: duhovnosti, glasbe in ljubezni.” #zdaj
— Val 202 (@Val202) August 12, 2015
Kot se rad pohvali, je njegov oče prvi z območja Južne Indije, ki je dobil grammyja. Bil je del skupine Shakti z Johnom McLaughlinom in Zakirom Hussainom.
Zato ker lahko spreminja življenja, pravi. “To sem tudi izkusil. Nekoč sem pel ženski, ki je imela nekaj več kot 50 let in je trpela zaradi hude nespečnosti in depresije. Nisem poznal njenega jezika, ona ni poznala mojega. In ko sem začel peti, se je začela mehčati …”
V Indiji po njegovih besedah obstajata dva temeljna glasbena sistema. Eden je severnoindijska, tako imenovana hindustanska šola, drugi južnoindijska oziroma karnatska šola. “Tako kot imate vi lestvico solmizacijskih zlogov, ima svojo lestvico tudi karnatska šola.” Posebnost njihove glasbe je tudi gamaka. To je specifična dolžina intervalov med posameznimi notami, pojasni.
Stik s Slovenijo je vzpostavil zaradi glasbenika in mojstra lutkarstva Matije Solceta. Slovenci so po njegovih besedah zelo odprti in prijateljski, tudi naša glasba mu je všeč. Ob tem Mahesh ni mogel mimo imena naše države:
“S-LOVE-NIJA: V Sloveniji domuje ljubezen.”
In kaj so ga naučila številna glasbena potovanja? “Rekel bi: ljubi in širi ljubezen ter tudi ti prispevaj kaj za miren in srečen planet. Kjer koli si, lahko širiš veselje okrog sebe,” dodaja, “sreče kot take ni, sreča je le v nas.”
Robert Swan je ambasador ohranjanja Antarktike kot zadnje nedotaknjene divjine. Čeprav sovraži mraz, pa tudi hojo, že več kot trideset let potuje na celino, veliko za dve Avstraliji in opozarja na njeno krhkost.
Novinarka Ana Lalić iz Novega Sada je bila zaradi svojega dela označena za izdajalko države in tujo plačanko. Prejela je več groženj s smrtjo, zato ima še vedno zasebno varovanje.
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je Slovenijo na olimpijskih igrah zastopal kar trikrat. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.
Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.
Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Zase pravi, da je realistka, njena najbočitnejša lastnost pa je, da želi vedno in povsod zmagati.
Jakov Fak je v Slovenijo prišel pred dobrim desetletjem in si dom ustvaril na Gorenjskem. O koncu kariere pa najboljši slovenski biatlonec še ne razmišlja.
Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.
Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
Ljubljana bi lahko bila žarišče za zagonska podjetja in podjetništvo, a se to žal zdaj še ne dogaja.
Bruno Gola je brazilski zvočni umetnik in eden vodilnih predstavnikov zvočnega kodiranja, moderne zvrsti umetnosti, ki povezuje programiranje in avdiovizualno umetnost. Na pot zvočnega kodiranja se je podal leta 2016, po skoraj desetih letih dela v programiranju, saj v svojem delu ni več videl izzivov. Zato je poiskal nove.
Filip Kotsambouikidis se je odraščal na Švedskem, poletja pa preživljal na grški obali. Čeprav mora doma ves čas imeti olivno olje in feta sir, se tudi švedski hrani ne bi odpovedal.
Martina Zakocs je predstavnica mlajše generacije porabskih Slovencev. Doma je iz Gornjega Senika, največje slovenske vasi v Porabju. Študirala je v Mariboru in Ljubljani. Bližje so ji Štajerci, ki so bolj podobni nasmejanim Porabcem.V magisteriju je analizirala dvojezične napise v sedmih slovenskih obmejnih vaseh. V politiko se ne vmešava. Pravi, da država pod Orbanom funkcionira: “Dnevi tečejo in se moramo prilagajati temu, kar je.” Tudi o življenju mladih v Porabju, koroni in prihodnosti.
Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.
Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Neveljaven email naslov