Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni Evropi osebno boste spoznali Ryana Mahana, Američana, ki se ukvarja s tolpami. Želel je razumeti, zakaj tolpe obstajajo in kako delujejo. Vedno znova je spoznaval, da si mladi delovanja v tolpi ne izberejo sami. V to jih prisilijo okoliščine. Dela tudi z otroki migrantov, ki postanejo žrtve trgovine z ljudmi. Najpogosteje jih izkoriščajo premožni ljudje, kot so zdravniki, odvetniki, diplomati. Američan, ki je v London odšel v času Georga W. Busha, danes, ko je na oblasti Trump, razmišlja, da je morda že skrajni čas, da se vrne.
Ryan Mahan je Američan, ki se v Londonu ukvarja s tolpami in dela z mladimi migranti, ki postanejo žrtve trgovine z ljudmi.
Kriminalne združbe iščejo žrtveno jagnje za svojo dejavnost – in to so pogosto otroci migranti; še posebej lahka tarča so otroci brez spremstva. To vključuje otroke, ki so ujeti v državi, in jih spolno zlorabljajo, silijo v prisilno delo in različne oblike prisilne kriminalne dejavnosti.
“Migracij ni mogoče v celoti pojasniti z revščino, jo pa je veliko bolje mogoče pojasniti z razmerji moči in neenakostjo.“
Mahan je predstavil zgodbo vietnamskega fanta Huma, ki je živel v majhni vasi na severu Vietnama. “K njegovi družini so prišli ljudje in ji obljubili izobrazbo ter lepo življenje za sina. Vedeli so, da gre za obubožano in obupano družino.”
Huma so najprej odpeljali na Kitajsko, potem v Rusijo, Vzhodno Evropo. Potem so ga v Franciji predali drugi kriminalni skupini, ki ga je nelegalno v zadnjem delu tovornjaka pripeljala v Veliko Britanijo. “Odpeljali so ga nekam na oddaljeno podeželje, ga zaklenili v hišo in mu rekli, da mora gojiti marihuano. V nasprotnem primeru bi mu umorili družino.”
V tej hiši je bil štiri leta, potem pa so sosedje zavohali marihuano. Policija je naredila racijo. Odpeljali so ga in zaprli. Sodnik je spoznal, da verjetno gre za žrtev trgovine z ljudmi, a ker je bil vpleten v kriminalno dejanje, ga je treba zapreti. Šele po letu dni zapora so ga izpustili in ga prepustili sistemu, ki je namenjen pomoči otrokom.
“Obstaja nešteto različnih razlogov, a pomembno je vedeti, da za migracijami stojijo utemeljeni razlogi in da je ogromno ljudi prisiljenih v migracije.”
Evropa trdi, da je izginilo 10.000 otrok migrantov. Mahan doda: “Skrbijo me izsledki raziskave o izginulih otrocih, ki smo jo leta 2015 izvedli v Veliki Britaniji. Številne od teh otrok zlorabijo. Pomembno je, da bi vse države, ki so se – še posebej s konvencijo Združenih narodov o pravicah otrok – mednarodno zavezale, da bodo ščitile ljudi, migrante začele obravnavati manj sumničavo.”
Države bi morale zagotoviti kulturo zaupanja, ne pa kulture dvoma. “Zdi se, kot da bi se želeli zaščititi pred neko grožnjo, ki pa je v resnici sploh ne poznamo. Namesto tega bi morali upoštevati vzroke in posledice migracij. Od kod ljudje prihajajo, zakaj bežijo? Obstaja nešteto različnih razlogov, a pomembno je vedeti, da za migracijami stojijo utemeljeni razlogi in da je ogromno ljudi prisiljenih v migracije.”
712 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
V tokratni Evropi osebno boste spoznali Ryana Mahana, Američana, ki se ukvarja s tolpami. Želel je razumeti, zakaj tolpe obstajajo in kako delujejo. Vedno znova je spoznaval, da si mladi delovanja v tolpi ne izberejo sami. V to jih prisilijo okoliščine. Dela tudi z otroki migrantov, ki postanejo žrtve trgovine z ljudmi. Najpogosteje jih izkoriščajo premožni ljudje, kot so zdravniki, odvetniki, diplomati. Američan, ki je v London odšel v času Georga W. Busha, danes, ko je na oblasti Trump, razmišlja, da je morda že skrajni čas, da se vrne.
Ryan Mahan je Američan, ki se v Londonu ukvarja s tolpami in dela z mladimi migranti, ki postanejo žrtve trgovine z ljudmi.
Kriminalne združbe iščejo žrtveno jagnje za svojo dejavnost – in to so pogosto otroci migranti; še posebej lahka tarča so otroci brez spremstva. To vključuje otroke, ki so ujeti v državi, in jih spolno zlorabljajo, silijo v prisilno delo in različne oblike prisilne kriminalne dejavnosti.
“Migracij ni mogoče v celoti pojasniti z revščino, jo pa je veliko bolje mogoče pojasniti z razmerji moči in neenakostjo.“
Mahan je predstavil zgodbo vietnamskega fanta Huma, ki je živel v majhni vasi na severu Vietnama. “K njegovi družini so prišli ljudje in ji obljubili izobrazbo ter lepo življenje za sina. Vedeli so, da gre za obubožano in obupano družino.”
Huma so najprej odpeljali na Kitajsko, potem v Rusijo, Vzhodno Evropo. Potem so ga v Franciji predali drugi kriminalni skupini, ki ga je nelegalno v zadnjem delu tovornjaka pripeljala v Veliko Britanijo. “Odpeljali so ga nekam na oddaljeno podeželje, ga zaklenili v hišo in mu rekli, da mora gojiti marihuano. V nasprotnem primeru bi mu umorili družino.”
V tej hiši je bil štiri leta, potem pa so sosedje zavohali marihuano. Policija je naredila racijo. Odpeljali so ga in zaprli. Sodnik je spoznal, da verjetno gre za žrtev trgovine z ljudmi, a ker je bil vpleten v kriminalno dejanje, ga je treba zapreti. Šele po letu dni zapora so ga izpustili in ga prepustili sistemu, ki je namenjen pomoči otrokom.
“Obstaja nešteto različnih razlogov, a pomembno je vedeti, da za migracijami stojijo utemeljeni razlogi in da je ogromno ljudi prisiljenih v migracije.”
Evropa trdi, da je izginilo 10.000 otrok migrantov. Mahan doda: “Skrbijo me izsledki raziskave o izginulih otrocih, ki smo jo leta 2015 izvedli v Veliki Britaniji. Številne od teh otrok zlorabijo. Pomembno je, da bi vse države, ki so se – še posebej s konvencijo Združenih narodov o pravicah otrok – mednarodno zavezale, da bodo ščitile ljudi, migrante začele obravnavati manj sumničavo.”
Države bi morale zagotoviti kulturo zaupanja, ne pa kulture dvoma. “Zdi se, kot da bi se želeli zaščititi pred neko grožnjo, ki pa je v resnici sploh ne poznamo. Namesto tega bi morali upoštevati vzroke in posledice migracij. Od kod ljudje prihajajo, zakaj bežijo? Obstaja nešteto različnih razlogov, a pomembno je vedeti, da za migracijami stojijo utemeljeni razlogi in da je ogromno ljudi prisiljenih v migracije.”
Robert Swan je ambasador ohranjanja Antarktike kot zadnje nedotaknjene divjine. Čeprav sovraži mraz, pa tudi hojo, že več kot trideset let potuje na celino, veliko za dve Avstraliji in opozarja na njeno krhkost.
Novinarka Ana Lalić iz Novega Sada je bila zaradi svojega dela označena za izdajalko države in tujo plačanko. Prejela je več groženj s smrtjo, zato ima še vedno zasebno varovanje.
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je Slovenijo na olimpijskih igrah zastopal kar trikrat. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.
Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.
Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Zase pravi, da je realistka, njena najbočitnejša lastnost pa je, da želi vedno in povsod zmagati.
Jakov Fak je v Slovenijo prišel pred dobrim desetletjem in si dom ustvaril na Gorenjskem. O koncu kariere pa najboljši slovenski biatlonec še ne razmišlja.
Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.
Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
Ljubljana bi lahko bila žarišče za zagonska podjetja in podjetništvo, a se to žal zdaj še ne dogaja.
Bruno Gola je brazilski zvočni umetnik in eden vodilnih predstavnikov zvočnega kodiranja, moderne zvrsti umetnosti, ki povezuje programiranje in avdiovizualno umetnost. Na pot zvočnega kodiranja se je podal leta 2016, po skoraj desetih letih dela v programiranju, saj v svojem delu ni več videl izzivov. Zato je poiskal nove.
Filip Kotsambouikidis se je odraščal na Švedskem, poletja pa preživljal na grški obali. Čeprav mora doma ves čas imeti olivno olje in feta sir, se tudi švedski hrani ne bi odpovedal.
Martina Zakocs je predstavnica mlajše generacije porabskih Slovencev. Doma je iz Gornjega Senika, največje slovenske vasi v Porabju. Študirala je v Mariboru in Ljubljani. Bližje so ji Štajerci, ki so bolj podobni nasmejanim Porabcem.V magisteriju je analizirala dvojezične napise v sedmih slovenskih obmejnih vaseh. V politiko se ne vmešava. Pravi, da država pod Orbanom funkcionira: “Dnevi tečejo in se moramo prilagajati temu, kar je.” Tudi o življenju mladih v Porabju, koroni in prihodnosti.
Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.
Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Neveljaven email naslov