Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velikokrat lahko preberemo narod Sámi ali Laponci, Lene Cecilia Sparrok pa pravi, da je za njeno ljudstvo ta izraz žaljiv. On so Samiji, natančneje južni Samiji, njihov jezik je južna samijščina, ki ga tudi zaradi temnega obdobja v zgodovini – ko so Samiji veljali za manj vredne in neumne ljudi in so številni pustili vse za seboj in postali Švedi – govori le še približno 500 ljudi. Na to temo je tudi letošnji zmagovalni film za nagrado LUX Nečista kri. Z glavno igralko Elle Marjo oziroma Lene Cecilio Sparrok in njeno sestro Mio Eriko Sparrok smo se srečali na podelitvi nagrade v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.
Lene Cecilia Sparrok, glavna igralka filma Nečista kri, pravi da sama nikakor ne bi uporabljala besede Laponci. V resnici gre za žaljivko
Velikokrat lahko preberemo narod Sámi ali Laponci, Lene Cecilia Sparrok pa pravi, da je za njeno ljudstvo ta izraz žaljiv. On so Samiji, natančneje južni Samiji, njihov jezik je južna samijščina, ki ga tudi zaradi temnega obdobja v zgodovini – ko so Samiji veljali za manj vredne in neumne ljudi in so številni pustili vse za seboj in postali Švedi – govori le še približno 500 ljudi. O tej temi govori tudi letošnji zmagovalni film za nagrado LUX Nečista kri, kjer Elle Marja oziroma Lene Cecilia Sparrok igra glavno vlogo. Srečali smo se na podelitvi nagrade v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.
Film govori o resničnem odnosu Švedov do švedske avtohtone manjšine Samijev v 30. letih prejšnjega stoletja, ko so ti veljali za neumne in smrdljive pastirje severnih jelenov. “So določeni vidiki švedske zgodovine, ki je ostala skrita pred svetom. Ljudje so res šokirani, ko izvedo, kako so Švedi nekoč ravnali s svojimi rojaki, z nami. Tega prej nihče ni vedel.”
“Ljudstvo Sami šteje več različnih skupin. Govorimo različne jezike, prav tako imamo različne tipe tradicionalnih oblek, sicer pa je med vsemi Samiji kar nekaj podobnosti.”
Nekdanja politika držav, v katerih so in še vedno živijo Samiji, je bila čim hitrejša asimilacija avtohtone manjšine. Prav zaradi diskriminacije in odnosa je v preteklosti veliko Samijev pustilo vse za seboj in postali so Švedi.
“Večina Samijev zdaj živi v Oslu in le še približno 10 odstotkov – vsaj tistih, ki živijo na Norveškem – se jih še vedno ukvarja z gojenjem severnih jelenov. Mi, moja družina, imamo še vedno severne jelene.”
Na vprašanje, ali se ji zdi, da pa vseeno je odnos družbe do Samijev danes drugačen, Lene Cecilia Sparrok skomigne in odgovori, da mogoče malo. A še vedno so živi negativni stereotipi, ki se držijo njenega ljudstva.
“Še vedno so stereotipi in to povsod. Na primer, ko nas vidijo oblečene v naše tradicionalne obleke, nas zmerjajo z maškarami. Sama nikakor ne bi uporabljala besede Laponci. V resnici gre za žaljivko.”
709 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Velikokrat lahko preberemo narod Sámi ali Laponci, Lene Cecilia Sparrok pa pravi, da je za njeno ljudstvo ta izraz žaljiv. On so Samiji, natančneje južni Samiji, njihov jezik je južna samijščina, ki ga tudi zaradi temnega obdobja v zgodovini – ko so Samiji veljali za manj vredne in neumne ljudi in so številni pustili vse za seboj in postali Švedi – govori le še približno 500 ljudi. Na to temo je tudi letošnji zmagovalni film za nagrado LUX Nečista kri. Z glavno igralko Elle Marjo oziroma Lene Cecilio Sparrok in njeno sestro Mio Eriko Sparrok smo se srečali na podelitvi nagrade v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.
Lene Cecilia Sparrok, glavna igralka filma Nečista kri, pravi da sama nikakor ne bi uporabljala besede Laponci. V resnici gre za žaljivko
Velikokrat lahko preberemo narod Sámi ali Laponci, Lene Cecilia Sparrok pa pravi, da je za njeno ljudstvo ta izraz žaljiv. On so Samiji, natančneje južni Samiji, njihov jezik je južna samijščina, ki ga tudi zaradi temnega obdobja v zgodovini – ko so Samiji veljali za manj vredne in neumne ljudi in so številni pustili vse za seboj in postali Švedi – govori le še približno 500 ljudi. O tej temi govori tudi letošnji zmagovalni film za nagrado LUX Nečista kri, kjer Elle Marja oziroma Lene Cecilia Sparrok igra glavno vlogo. Srečali smo se na podelitvi nagrade v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.
Film govori o resničnem odnosu Švedov do švedske avtohtone manjšine Samijev v 30. letih prejšnjega stoletja, ko so ti veljali za neumne in smrdljive pastirje severnih jelenov. “So določeni vidiki švedske zgodovine, ki je ostala skrita pred svetom. Ljudje so res šokirani, ko izvedo, kako so Švedi nekoč ravnali s svojimi rojaki, z nami. Tega prej nihče ni vedel.”
“Ljudstvo Sami šteje več različnih skupin. Govorimo različne jezike, prav tako imamo različne tipe tradicionalnih oblek, sicer pa je med vsemi Samiji kar nekaj podobnosti.”
Nekdanja politika držav, v katerih so in še vedno živijo Samiji, je bila čim hitrejša asimilacija avtohtone manjšine. Prav zaradi diskriminacije in odnosa je v preteklosti veliko Samijev pustilo vse za seboj in postali so Švedi.
“Večina Samijev zdaj živi v Oslu in le še približno 10 odstotkov – vsaj tistih, ki živijo na Norveškem – se jih še vedno ukvarja z gojenjem severnih jelenov. Mi, moja družina, imamo še vedno severne jelene.”
Na vprašanje, ali se ji zdi, da pa vseeno je odnos družbe do Samijev danes drugačen, Lene Cecilia Sparrok skomigne in odgovori, da mogoče malo. A še vedno so živi negativni stereotipi, ki se držijo njenega ljudstva.
“Še vedno so stereotipi in to povsod. Na primer, ko nas vidijo oblečene v naše tradicionalne obleke, nas zmerjajo z maškarami. Sama nikakor ne bi uporabljala besede Laponci. V resnici gre za žaljivko.”
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je Slovenijo na olimpijskih igrah zastopal kar trikrat. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.
Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.
Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Zase pravi, da je realistka, njena najbočitnejša lastnost pa je, da želi vedno in povsod zmagati.
Jakov Fak je v Slovenijo prišel pred dobrim desetletjem in si dom ustvaril na Gorenjskem. O koncu kariere pa najboljši slovenski biatlonec še ne razmišlja.
Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.
Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
Ljubljana bi lahko bila žarišče za zagonska podjetja in podjetništvo, a se to žal zdaj še ne dogaja.
Bruno Gola je brazilski zvočni umetnik in eden vodilnih predstavnikov zvočnega kodiranja, moderne zvrsti umetnosti, ki povezuje programiranje in avdiovizualno umetnost. Na pot zvočnega kodiranja se je podal leta 2016, po skoraj desetih letih dela v programiranju, saj v svojem delu ni več videl izzivov. Zato je poiskal nove.
Filip Kotsambouikidis se je odraščal na Švedskem, poletja pa preživljal na grški obali. Čeprav mora doma ves čas imeti olivno olje in feta sir, se tudi švedski hrani ne bi odpovedal.
Martina Zakocs je predstavnica mlajše generacije porabskih Slovencev. Doma je iz Gornjega Senika, največje slovenske vasi v Porabju. Študirala je v Mariboru in Ljubljani. Bližje so ji Štajerci, ki so bolj podobni nasmejanim Porabcem.V magisteriju je analizirala dvojezične napise v sedmih slovenskih obmejnih vaseh. V politiko se ne vmešava. Pravi, da država pod Orbanom funkcionira: “Dnevi tečejo in se moramo prilagajati temu, kar je.” Tudi o življenju mladih v Porabju, koroni in prihodnosti.
Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.
Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.
Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.
Neveljaven email naslov