Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velikokrat lahko preberemo narod Sámi ali Laponci, Lene Cecilia Sparrok pa pravi, da je za njeno ljudstvo ta izraz žaljiv. On so Samiji, natančneje južni Samiji, njihov jezik je južna samijščina, ki ga tudi zaradi temnega obdobja v zgodovini – ko so Samiji veljali za manj vredne in neumne ljudi in so številni pustili vse za seboj in postali Švedi – govori le še približno 500 ljudi. Na to temo je tudi letošnji zmagovalni film za nagrado LUX Nečista kri. Z glavno igralko Elle Marjo oziroma Lene Cecilio Sparrok in njeno sestro Mio Eriko Sparrok smo se srečali na podelitvi nagrade v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.
Lene Cecilia Sparrok, glavna igralka filma Nečista kri, pravi da sama nikakor ne bi uporabljala besede Laponci. V resnici gre za žaljivko
Velikokrat lahko preberemo narod Sámi ali Laponci, Lene Cecilia Sparrok pa pravi, da je za njeno ljudstvo ta izraz žaljiv. On so Samiji, natančneje južni Samiji, njihov jezik je južna samijščina, ki ga tudi zaradi temnega obdobja v zgodovini – ko so Samiji veljali za manj vredne in neumne ljudi in so številni pustili vse za seboj in postali Švedi – govori le še približno 500 ljudi. O tej temi govori tudi letošnji zmagovalni film za nagrado LUX Nečista kri, kjer Elle Marja oziroma Lene Cecilia Sparrok igra glavno vlogo. Srečali smo se na podelitvi nagrade v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.
Film govori o resničnem odnosu Švedov do švedske avtohtone manjšine Samijev v 30. letih prejšnjega stoletja, ko so ti veljali za neumne in smrdljive pastirje severnih jelenov. “So določeni vidiki švedske zgodovine, ki je ostala skrita pred svetom. Ljudje so res šokirani, ko izvedo, kako so Švedi nekoč ravnali s svojimi rojaki, z nami. Tega prej nihče ni vedel.”
“Ljudstvo Sami šteje več različnih skupin. Govorimo različne jezike, prav tako imamo različne tipe tradicionalnih oblek, sicer pa je med vsemi Samiji kar nekaj podobnosti.”
Nekdanja politika držav, v katerih so in še vedno živijo Samiji, je bila čim hitrejša asimilacija avtohtone manjšine. Prav zaradi diskriminacije in odnosa je v preteklosti veliko Samijev pustilo vse za seboj in postali so Švedi.
“Večina Samijev zdaj živi v Oslu in le še približno 10 odstotkov – vsaj tistih, ki živijo na Norveškem – se jih še vedno ukvarja z gojenjem severnih jelenov. Mi, moja družina, imamo še vedno severne jelene.”
Na vprašanje, ali se ji zdi, da pa vseeno je odnos družbe do Samijev danes drugačen, Lene Cecilia Sparrok skomigne in odgovori, da mogoče malo. A še vedno so živi negativni stereotipi, ki se držijo njenega ljudstva.
“Še vedno so stereotipi in to povsod. Na primer, ko nas vidijo oblečene v naše tradicionalne obleke, nas zmerjajo z maškarami. Sama nikakor ne bi uporabljala besede Laponci. V resnici gre za žaljivko.”
709 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Velikokrat lahko preberemo narod Sámi ali Laponci, Lene Cecilia Sparrok pa pravi, da je za njeno ljudstvo ta izraz žaljiv. On so Samiji, natančneje južni Samiji, njihov jezik je južna samijščina, ki ga tudi zaradi temnega obdobja v zgodovini – ko so Samiji veljali za manj vredne in neumne ljudi in so številni pustili vse za seboj in postali Švedi – govori le še približno 500 ljudi. Na to temo je tudi letošnji zmagovalni film za nagrado LUX Nečista kri. Z glavno igralko Elle Marjo oziroma Lene Cecilio Sparrok in njeno sestro Mio Eriko Sparrok smo se srečali na podelitvi nagrade v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.
Lene Cecilia Sparrok, glavna igralka filma Nečista kri, pravi da sama nikakor ne bi uporabljala besede Laponci. V resnici gre za žaljivko
Velikokrat lahko preberemo narod Sámi ali Laponci, Lene Cecilia Sparrok pa pravi, da je za njeno ljudstvo ta izraz žaljiv. On so Samiji, natančneje južni Samiji, njihov jezik je južna samijščina, ki ga tudi zaradi temnega obdobja v zgodovini – ko so Samiji veljali za manj vredne in neumne ljudi in so številni pustili vse za seboj in postali Švedi – govori le še približno 500 ljudi. O tej temi govori tudi letošnji zmagovalni film za nagrado LUX Nečista kri, kjer Elle Marja oziroma Lene Cecilia Sparrok igra glavno vlogo. Srečali smo se na podelitvi nagrade v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.
Film govori o resničnem odnosu Švedov do švedske avtohtone manjšine Samijev v 30. letih prejšnjega stoletja, ko so ti veljali za neumne in smrdljive pastirje severnih jelenov. “So določeni vidiki švedske zgodovine, ki je ostala skrita pred svetom. Ljudje so res šokirani, ko izvedo, kako so Švedi nekoč ravnali s svojimi rojaki, z nami. Tega prej nihče ni vedel.”
“Ljudstvo Sami šteje več različnih skupin. Govorimo različne jezike, prav tako imamo različne tipe tradicionalnih oblek, sicer pa je med vsemi Samiji kar nekaj podobnosti.”
Nekdanja politika držav, v katerih so in še vedno živijo Samiji, je bila čim hitrejša asimilacija avtohtone manjšine. Prav zaradi diskriminacije in odnosa je v preteklosti veliko Samijev pustilo vse za seboj in postali so Švedi.
“Večina Samijev zdaj živi v Oslu in le še približno 10 odstotkov – vsaj tistih, ki živijo na Norveškem – se jih še vedno ukvarja z gojenjem severnih jelenov. Mi, moja družina, imamo še vedno severne jelene.”
Na vprašanje, ali se ji zdi, da pa vseeno je odnos družbe do Samijev danes drugačen, Lene Cecilia Sparrok skomigne in odgovori, da mogoče malo. A še vedno so živi negativni stereotipi, ki se držijo njenega ljudstva.
“Še vedno so stereotipi in to povsod. Na primer, ko nas vidijo oblečene v naše tradicionalne obleke, nas zmerjajo z maškarami. Sama nikakor ne bi uporabljala besede Laponci. V resnici gre za žaljivko.”
Jon Lee Anderson je v svoji bogati novinarski karieri kot dolgoletni dopisnik poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu in v Afriki, prav posebno ljubezen pa čuti do Latinske Amerike.
Jaume Subirana je pisatelj in profesor književnosti iz Barcelone, je strasten zagovornik katalonske kulture, neposreden kritik Španije, a hkrati samostojne države ne vidi kot edine možnosti.
Sašo Niskač se je večkrat selil med različnimi evropskimi mesti in državami ter v Sloveniji deluje kot svobodni umetnik. Producira in organizira festival evropskih kratkih filmov Europanorama.
Nekdanji marinec iz Puščavskega viharja Matt Hamlin že štiri leta živi v Ljubljani, kjer mesi tudi sladko pecivo po receptih svoje babice iz Arizone.
Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?
Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.
V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.
Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani .
Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.
Od kuratorke v muzeju do Kickstarterjeve direktorice za področje dizajna in tehnologije.
Simon Chang je tajvansko-slovenski fotograf, ki ravno te dni razstavlja v ljubljanski Galeriji Fotografija, čeprav je beseda "razstavlja" v teh razmerah nekoliko nerodna. Je pa naš gost vajen izrednih razmer, kar ne nazadnje izpričuje prav omenjena fotografska razstava "Pastirji in klavnica", v kateri Simon predstavlja dve lokaciji, ki ju je obiskal v Kurdistanu v letih 2018 in 2019 – klavnico in psihiatrično bolničnico. Razstava je na nek način nadaljevanje njegovega spremljanja migrantskega vala skozi Slovenijo leta 2015, ko je bil na meji kot fotoreporter, pa tudi prostovoljec.
Johannes Tralla je novinar več kot 10 let. Vodi osrednja dnevna poročila, tedensko pripravlja zunanjepolitično oddajo ter pogovorno oddajo, v kateri gosti politike, gospodarstvenike. Šest let je bil bruseljski dopisnik.
Juliana Kaltakhchan je ruska podjetnica, ukulelistka in poliglotka. Moskovčanka armenskega porekla, rojena v Beogradu in izobražena v Londonu zdaj že desetletje živi v Sloveniji.
Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK o grafitarstvu, iskanju navdiha, družbenem angažmaju grafitov in tem, zakaj jih še vedno povezujemo s huliganstvom.
Srbski igralec, režiser in producent Dragan Bjelogrlić se noče pretirano politično izpostavljati, a njegove filmske in televizijske uprizoritve ves čas hodijo na meji političnih čustev.
Marion Foucart živi v Sloveniji že 11 let. Pravi, da je njena družina klasičen proizvod Erasmusa; v Dublinu je spoznala partnerja, z njim začela življenje v Parizu, okoliščine pa so ju pripeljale do Ljubljane.
Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj.
Direktor tekem svetovnega pokala Peter Gerdol o največjih zvezdnicah belega cirkusa, o težkih odločitvah zaradi pretoplih zim in tudi o svojem prvem športu, košarki.
Vsestranski umetnik. Intelektualec. Genij. Svetovni kilo car. Ekoaktivist. Letnik 1963. Jadralec. Avtor skovanke turbofolk. Izvrstni glasbenik. Predvsem pa zgolj in samo homo sapiens.
Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas.
Neveljaven email naslov