35 let novinarske kariere, 25 let poročanja z vojnih žarišč, 152 dni v zaporu v Siriji, 25 ur na čolnu z begunci. To je le nekaj številk, nekaj podatkov o življenju in delu italijanskega novinarja Domenica Quirica, ki je zagovornik terenskega novinarstva in o sebi pravi, da je eden od redkih novinarskih fosilov. O tem, kdo je novinarski fosil, pa o izkušnji v sirskem zaporu ter o "potovanju" po Sredozemskem morju z begunci.

Italijanski novinar Domenico Quirico o tem, kdo je novinarski fosil, pa o izkušnji v sirskem zaporu ter o “potovanju” po Sredozemskem morju z begunci

35 let novinarske kariere, 25 let poročanja z vojnih žarišč, 152 dni v zaporu v Siriji, 25 ur na čolnu z begunci. To je le nekaj številk, nekaj podatkov o življenju in delu italijanskega novinarja Domenica Quirica, ki je zagovornik terenskega novinarstva in o sebi pravi, da je eden od redkih novinarskih fosilov. Delo opravlja še po stari šoli. Ne zanaša se na splet, ampak o stvareh poroča iz prve roke – vedno, ko se zgodi kakšen napad, vojna, kriza, se odpravi v srce zgodbe. Opravlja nevarno delo, pri tem vedno znova tvega glavo, bil je ugrabljen in ni vedel, ali bo še kdaj videl domače. Kljub temu pa ga vedno znova žene v nevarnost.

“Zapor je zame prizor nekih vrat, vrat, ki jih jaz ne morem odpreti. In vrata so predmet, ki pomeni svobodo. Grozno je, saj se ti vseskozi zdi, da čas nikamor ne teče.”

Preživel je, ni ga čakala bridka smrt in še zdaj se sprašuje, s čim si je zaslužil, da tudi njemu niso sodili, kot so sodili – tudi pred kamerami – številnim njegovim kolegom.

“Dogajanje v današnjem času spreminjata dva vetrova, dva svetova. Eden je razvoj islamskega fanatizma, drugi pa so vse te migracije celotnih narodov. Novinarji moramo pripovedovati o teh zgodbah in včasih tudi tvegati.”

V Tuniziji, ki je poleg Libije raj za trgovce z ljudmi, se je vkrcal na čoln. Trgovci so najprej obljubljali veliko ladjo, s katero bodo tisti, ki so za pot zapravili še zadnje prihranke, tudi več tisoč evrov, udobno potovali do Lampeduse. No, z vsakim dnem se je dolžina barke manjšala, na koncu jih je pričakala kruta realnost – v pristanišču je bil privezan čoln, ki jih bo peljal na sever. Dolžina “barčice”: 10 metrov, število potnikov: 113, ur potovanja: 25, minut pogovora: skoraj nič.

“Begunec je čas in prostor. Je nekdo, ki se ne sme navezati na ničesar, saj morda že v trenutku vse, kar je imel rad, zanj ne obstaja več.”