Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rohan Dasgupta je karizmatični sitarist, ki redno koncertira na svetovnih odrih. Med svojo evropsko turnejo je v Evropi osebno med drugim povedal, kako je preživel leta strogega tradicionalnega učenja, pa tudi, da je pred tem raje brcal žogo. Ugotavlja, da je največja sprememba, ki jo danes videvamo v svetu, da ljudje postajajo vse bolj pohlepni. Namesto tega bi se morali več umetniško izražati. Njegova religija je glasba.
Rohan Dasgupta je eden najbolj perspektivnih indijskih glasbenikov, prejemnik več nagrad, ki redno koncertira po svetovnih odrih
Rohan Dasgupta je v otroštvu najprej želel postal nogometaš, potem pa ga je pri devetih letih prevzel sitar. Preselil se je k učitelju in pred njim so bila leta strogega tradicionalnega učenja.
“Ko sem prišel iz šole, sem nekaj pojedel in potem igral do večera. Pred spanjem sem naredil domačo nalogo, zjutraj pa se je vse začelo znova – popil sem čaj, pojedel zajtrk in se spet posvetil glasbi. Zame je oddih predstavljala šola.”
Danes indijsko klasično glasbo poučuje tudi sam. Med drugim je ustanovitelj društva Raga Slovenija, s katerim želi odpirati nove možnosti za ustvarjalno izmenjavo med obema kulturama. Indijci verjamejo, da rage delujejo na človekovo razpoloženje.
“Frekvence tonov naj bi imele neposredne psihološke učinke ob določenih delih dneva. Denimo raga Bhairavi naj bi najbolj ugodno učinkovala zgodaj zjutraj. Približa jutranji občutek predanosti, podoben temu, ki ga občutimo ob opazovanju sončnega vzhoda. Poznamo tudi večerne, popoldanske rage, razdeljene so glede na del dneva.”
Rohan meni, da bi se ljudje morali več izražati skozi umetnost.
“Svet je skoraj na robu vojne. Vlada negotovost. Ljudje bi se morali izražati bolj subtilno, prek umetnosti in kulture. Bolje bi bilo, če bi svoje nezadovoljstvo izražali prek pisanja ali glasbe, kot z orožjem.”
Indijski sitarist ima v Sloveniji bazo za svoje koncerte po Evropi.
“Prihajam iz 18-milijonskega mesta in tukaj se mi zdi kot v raju. Vse je zeleno, povsod diši. Toda vračam se zaradi ljudi.”
Ne more pa razumeti našega neverjetno zbirokratiziranega sistema. “Govorim lahko samo o področju kulture, ki ga edinega poznam. Sistem je zelo zakompliciran. Tega ne dojemam tako samo jaz. Igral sem že marsikje v Evropi, a česa takega še nisem videl nikjer. Tega ne razumem. Prekleto zapleteno je vse skupaj! Pojma nimam, kako to deluje. Upam, da bom nekega dne uspel to dojeti in najti neko rešitev.”
Kratka zgodovina in filozofija sitarja
Rohan Dasgupta pravi, da je pogoj za poglobljeno poslušanje indijske glasbe poznavanje njenih osnov.
*Posnetek v angleškem jeziku
713 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Rohan Dasgupta je karizmatični sitarist, ki redno koncertira na svetovnih odrih. Med svojo evropsko turnejo je v Evropi osebno med drugim povedal, kako je preživel leta strogega tradicionalnega učenja, pa tudi, da je pred tem raje brcal žogo. Ugotavlja, da je največja sprememba, ki jo danes videvamo v svetu, da ljudje postajajo vse bolj pohlepni. Namesto tega bi se morali več umetniško izražati. Njegova religija je glasba.
Rohan Dasgupta je eden najbolj perspektivnih indijskih glasbenikov, prejemnik več nagrad, ki redno koncertira po svetovnih odrih
Rohan Dasgupta je v otroštvu najprej želel postal nogometaš, potem pa ga je pri devetih letih prevzel sitar. Preselil se je k učitelju in pred njim so bila leta strogega tradicionalnega učenja.
“Ko sem prišel iz šole, sem nekaj pojedel in potem igral do večera. Pred spanjem sem naredil domačo nalogo, zjutraj pa se je vse začelo znova – popil sem čaj, pojedel zajtrk in se spet posvetil glasbi. Zame je oddih predstavljala šola.”
Danes indijsko klasično glasbo poučuje tudi sam. Med drugim je ustanovitelj društva Raga Slovenija, s katerim želi odpirati nove možnosti za ustvarjalno izmenjavo med obema kulturama. Indijci verjamejo, da rage delujejo na človekovo razpoloženje.
“Frekvence tonov naj bi imele neposredne psihološke učinke ob določenih delih dneva. Denimo raga Bhairavi naj bi najbolj ugodno učinkovala zgodaj zjutraj. Približa jutranji občutek predanosti, podoben temu, ki ga občutimo ob opazovanju sončnega vzhoda. Poznamo tudi večerne, popoldanske rage, razdeljene so glede na del dneva.”
Rohan meni, da bi se ljudje morali več izražati skozi umetnost.
“Svet je skoraj na robu vojne. Vlada negotovost. Ljudje bi se morali izražati bolj subtilno, prek umetnosti in kulture. Bolje bi bilo, če bi svoje nezadovoljstvo izražali prek pisanja ali glasbe, kot z orožjem.”
Indijski sitarist ima v Sloveniji bazo za svoje koncerte po Evropi.
“Prihajam iz 18-milijonskega mesta in tukaj se mi zdi kot v raju. Vse je zeleno, povsod diši. Toda vračam se zaradi ljudi.”
Ne more pa razumeti našega neverjetno zbirokratiziranega sistema. “Govorim lahko samo o področju kulture, ki ga edinega poznam. Sistem je zelo zakompliciran. Tega ne dojemam tako samo jaz. Igral sem že marsikje v Evropi, a česa takega še nisem videl nikjer. Tega ne razumem. Prekleto zapleteno je vse skupaj! Pojma nimam, kako to deluje. Upam, da bom nekega dne uspel to dojeti in najti neko rešitev.”
Kratka zgodovina in filozofija sitarja
Rohan Dasgupta pravi, da je pogoj za poglobljeno poslušanje indijske glasbe poznavanje njenih osnov.
*Posnetek v angleškem jeziku
Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj.
Direktor tekem svetovnega pokala Peter Gerdol o največjih zvezdnicah belega cirkusa, o težkih odločitvah zaradi pretoplih zim in tudi o svojem prvem športu, košarki.
Vsestranski umetnik. Intelektualec. Genij. Svetovni kilo car. Ekoaktivist. Letnik 1963. Jadralec. Avtor skovanke turbofolk. Izvrstni glasbenik. Predvsem pa zgolj in samo homo sapiens.
Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas.
Šport in glasba sta tesno povezana, pravi Djibril Cissé. Z Liverpoolom je osvojil ligo prvakov, za francosko reprezentanco je zbral 41 nastopov, zdaj pa se ukvarja z glasbo.
Daniela Slavik je Izraelka, rodila se je v Jeruzalemu, vendar že skoraj vse življenje živi ob morju, v Tel Avivu. Nekdanja plesalka baleta se danes ukvarja z menedžerskim svetovanjem, zaposluje jo tudi pisanje scenarijev za televizijske serije.
Milorad Bata Nikolić je rojen v Prištini, v primerjavi z večino Srbov pa zelo uspešno sobiva z večinskim albanskim prebivalstvom na Kosovu. Bata odlično ponazarja včasih težko predstavljiva čudesa Balkana.
Kristian Ranđelović je ljubitelj reklam in se ukvarja s psihodramo. Je tudi interspolna oseba, ki je kmalu po rojstvu doživela medicinski poseg, s katerim so ji določili spol.
Eldar Gasimov je leta 2011 s pevko Nigar Jamal pod umetniškim imenom Ell & Nikki zmagal na tekmovanju za Pesem Evrovizije. Na to sta se pripravljala več mesecev. Po zmagi so ju na domačem letališču pričakali številni Azerbajdžanci.
David Cirici je učitelj književnosti in mladinski pisatelj. Na Twitterju ima v šaljivi predstavitvi zapisano, da je njegova družina pred dvema tisočletjema imela hišo v Pompejih, s čimer namiguje na svoj italijansko zveneč priimek. Pred svoje opise najpogosteje dopiše katalonski.
Oto Horvat je pesnik, pisatelj in prevajalec. Srbski po mestu rojstva, madžarski po imenu in priimku. 7 let begunec v Nemčiji, zdaj pa že dolga leta živeč v Italiji.
Kasper Rune Larsen je danski filmski režiser, ki se je slovenskemu občinstvu na Liffu predstavil s celovečernim filmom Danska.
Dr. Pieter Judson je svetovno priznan ameriški zgodovinar, rojen na Nizozemskem, ki je sprva imel za zgodovinarja nenavadne ambicije, hotel je postati politik.
Meik Wiking direktor danskega Inštituta za raziskovanje sreče. Veliko se smeji, čeprav ni najsrečnejši človek na svetu. Ve pa, kdo bi to lahko bil. S strokovnimi ugotovitvami o sreči pomaga Svetovni zdravstveni organizaciji, podjetjem in vladnim organizacijam po vsem svetu.
Tudi v Sloveniji je Nick Fellows znan, čeprav ga mnogi ljubitelji alpskega smučanja ne poznajo po imenu, pač pa samo po glasu.
Asiimwe Ronald oziroma Mojster Jaka je spregovoril o pomoči sočloveku, času, ki nam ga v Evropi primanjkuje, ter sreči kljub pomanjkanju.
Hindi Zahra je maroško-francoska pevka, ki pripoveduje, da jo je oče vojak opolnomočil v tradicionalni družbi.
Doktor Cocktail oziroma DC, kot ga kličejo, odkar pomni, svojega rojstnega imena ne uporablja. Čeprav je rojen v Italiji in je v Slovenijo prvič prišel šele leta 1995 pri osemnajstih letih, se ima za Slovenca. Življenje je posvetil mešanju pijač, ki jih je stregel po vsem svetu, od Brazilije prek Ibize do Kitajske, njegove koktajle je pil celo monaški princ Albert. Moto je našel v antični Grčiji, ime pa mu je na Baliju, kjer je preživel zadnjih sedem let, nadela šestletna deklica. V Evropi osebno izveste tudi, kdo je pripravil prvi mojito in zakaj je sok sladkornega trsa najboljša pijača.
V oddaji Evropa osebno bomo tokrat spoznali Slovaka Rastislava Šimkovića, po grobih ocenah predstavnika 20. generacije Hrvatov, ki so se, spet po grobih ocenah, v približno Trubarjevih časih naselili na Slovaškem. Tako, kot se je pri nas v Beli Krajini skozi stoletja ohranila skupnost uskokov, tako obmejno območje Slovaške pri meji z Avstrijo naseljujejo tako imenovani gradiščanski Hrvati.
Popolna omama je knjiga Normana Ohlerja, ki ste jo v zadnjih tednih težko spregledali. Gre za dokumentiran popis zlorabe drog v tretjem rajhu; glavni lik zgodbe pa je poleg Pacienta A (a kot Adolf) njegov zdravnik Theodor Morel.
Neveljaven email naslov