Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Andrey Novakov

26.11.2018

Andrej Novakov je v poslanske klopi Evropskega parlamenta sedel konec leta 2014 in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik največjega evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo '30 under 30' najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

Andrey Novakov je najmlajši poslanec v Evropskem parlamentu, ki pravi, da bo njegova generacija odpravila razlike med vzhodom in zahodom, jugom in severom

30-letni Andrey Novakov je eden od sedemnajstih bolgarskih poslancev v Evropskem parlamentu. Tam zastopa barve EPP – Evropske ljudske stranke, doma pa je član vladajoče desno sredinske stranke GERB bolgarskega premierja Bojka Borisovega. V poslanske klopi v EP je sedel konec leta 2014, ko je nadomestil kolega Tomislava Doncheva, in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Primat absolutno najmlajšega ima že vse od leta 1999 nemška poslanka zelenih Ilka Schröder, ki je mesto zasedla, ko je bila stara 21 let in pol. Andrey se dobro spomni, kako je bilo, ko je prvič sedel med 750 starejših kolegov.

“Bil sem nervozen, ampak hkrati sem čutil veliko zavzetost, odgovornost, ki me je čakala. Takrat in zdaj me žene želja dokazati, da moja generacija ni izgubljena generacija. Predvsem mladim, še rojenim za železno zaveso, očitajo, da ne dajemo vsega od sebe. Številni mladi smo ne le politiki, ampak vrhunski znanstveniki, umetniki, inženirji, arhitekti … Dokazujemo, da smo generacija, ki se je našla.”

Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Ne trdi, da njegovi starejši kolegi ne zmorejo, a tudi več kot 12-urni delovnik je lažji za 30- kot 60-letnika. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo ’30 under 30′ najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

“Kamorkoli sem prišel, sem bil mladec, ki je prišel zadnji. Morda pričakovanja drugih niso bila velika, ampak to je okolje, kjer cenijo delo, zavzetost in strast. Danes sem enakopraven pri delu z ljudmi, ki so generacija mojih staršev ali še starejši. In ne, ne pričakujejo, da jim bom na odborih kuhal kavo ali poskrbel za sendviče.”

Njegova področja so proračun, nadzor proračuna in regionalni razvoj, a se veliko ukvarja tudi z vprašanji mladih. “Vsa leta si že prizadevam, da zagotovimo dovolj sredstev za programe, kot je Erasmus, lahko pa s ponosom povem, da sem evropski komisiji predlagal program za mlade podjetnike, ki je bil sprejet. Letos smo s tem mehanizmom prve mlade podjetnike že poslali na izobraževanja v ZDA, Singapur in Izrael.”

Postati politik vsaj za večino otrok in mladih ni na listi sanjskih poklicev. Tudi Andrey Novakov je obiskoval srednjo šolo za elektrotehniko, smer elektrarne in distribucija elektrike. A si z elektriko nista bili blizu. In že takrat ugotovil, da mu je politika blizu.

“Kot kandidat za predstavnika razreda sem sošolcem obljubil, da bodo štipendije izplačevali na obljubljeni datum, saj so vedno zamujale. Tako je potem tudi res bilo – da, predvsem zaradi šolskih organov, pa vendarle. Sošolci so bili navdušeni, ker sem izpolnil obljubo. Med študijem sem postal tudi predsednik študentskega parlamenta, občutki pa, ko narediš nekaj, kar si obljubil, so bili enaki. In takrat sem se zavedel, da želim biti del rešitve tudi za Bolgarijo.”

Prihaja iz rudarskih krajev, vsi njegovi sorodniki so delali ali v rudniku ali na železnici, še prej so bili kmetje. Čeprav med njimi ni bilo nikoli politika, je bila politika vedno del vsakodnevnih pogovorov. Prihaja iz verne družine in kot otrok je doživel padec komunizma, zato se še danes spomni navdušenja njegovih, ki so lahko neovirano govorili o čemerkoli, spet hodili v cerkev, se lotili podjetništva in vsega, kar je prinesla demokracija. “To je močno vplivalo name. In kot za antikomunista je bila stranka na desni zame edina izbira. V tistem trenutku in zadaj je GERB edina možna opcija zame.

Je mlada politična zvezda desne sredine Bolgarije, ki pravi, da ta hip Evropska unija ni v najboljši kondiciji. Ena prvih držav, ki se je vključila vanjo, je prva, ki odhaja. Potem so tu vprašanja migracij, ki so šok za vse članice, predvsem pa ga jezi Evropa dveh hitrosti.

“Dvojna merila so stvar, ki me resnično jezi, ko samo pomislim nanje. Pa naj bo to hrana, pijača ali avtomobilski deli, ki so slabši za države vzhodno od Dunaja, ali pa vprašanja, kot je uvedba schengna in evroobmočja na vzhodu. Niti migracije niti brexit Uniji ne povzročajo toliko škode kot ta dvojna merila.”

To, da mladih danes politika ne zanima, je mit, je prepričan. Trdi, da je odstotek mladih, ki so se ali pa se ukvarjajo s politiko, že dolga leta enak, tako za železno zaveso kot drugod. Bolj pomembno se mu zdi, da med mladimi povečamo zaupanje v politiko in predvsem v inštitucije EU. “Šele to bi zares onemogočilo razmah ekstremizmov in populizmov vseh vrst, tu smo tradicionalne stranke zatajile. Očitno nismo ponudili pravih argumentov na lažne novice, ki krožijo. Preprosto jim nismo razložili, kaj počnemo in zakaj je Unija pomembna.

A je Andrey Novakov vseeno optimist in vidi svetlejšo prihodnost EU?

“Sem prva generacija, ki ne nosi bremena preteklosti diktatorskih režimov, ampak dovolj star, da se zavedam njihove škodljivosti. Verjamem, da bo moja generacija bo kmalu prevzela odgovornost in zares ter dokončno odpravila razlike med vzhodom in zahodom – vzhodna, zahodna, južna in severna Evropa bodo obstajale le v učbenikih za geografijo. Biti mora le ena Evropa in to je združena Evropa.”


Evropa osebno

713 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Andrey Novakov

26.11.2018

Andrej Novakov je v poslanske klopi Evropskega parlamenta sedel konec leta 2014 in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik največjega evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo '30 under 30' najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

Andrey Novakov je najmlajši poslanec v Evropskem parlamentu, ki pravi, da bo njegova generacija odpravila razlike med vzhodom in zahodom, jugom in severom

30-letni Andrey Novakov je eden od sedemnajstih bolgarskih poslancev v Evropskem parlamentu. Tam zastopa barve EPP – Evropske ljudske stranke, doma pa je član vladajoče desno sredinske stranke GERB bolgarskega premierja Bojka Borisovega. V poslanske klopi v EP je sedel konec leta 2014, ko je nadomestil kolega Tomislava Doncheva, in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Primat absolutno najmlajšega ima že vse od leta 1999 nemška poslanka zelenih Ilka Schröder, ki je mesto zasedla, ko je bila stara 21 let in pol. Andrey se dobro spomni, kako je bilo, ko je prvič sedel med 750 starejših kolegov.

“Bil sem nervozen, ampak hkrati sem čutil veliko zavzetost, odgovornost, ki me je čakala. Takrat in zdaj me žene želja dokazati, da moja generacija ni izgubljena generacija. Predvsem mladim, še rojenim za železno zaveso, očitajo, da ne dajemo vsega od sebe. Številni mladi smo ne le politiki, ampak vrhunski znanstveniki, umetniki, inženirji, arhitekti … Dokazujemo, da smo generacija, ki se je našla.”

Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Ne trdi, da njegovi starejši kolegi ne zmorejo, a tudi več kot 12-urni delovnik je lažji za 30- kot 60-letnika. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo ’30 under 30′ najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

“Kamorkoli sem prišel, sem bil mladec, ki je prišel zadnji. Morda pričakovanja drugih niso bila velika, ampak to je okolje, kjer cenijo delo, zavzetost in strast. Danes sem enakopraven pri delu z ljudmi, ki so generacija mojih staršev ali še starejši. In ne, ne pričakujejo, da jim bom na odborih kuhal kavo ali poskrbel za sendviče.”

Njegova področja so proračun, nadzor proračuna in regionalni razvoj, a se veliko ukvarja tudi z vprašanji mladih. “Vsa leta si že prizadevam, da zagotovimo dovolj sredstev za programe, kot je Erasmus, lahko pa s ponosom povem, da sem evropski komisiji predlagal program za mlade podjetnike, ki je bil sprejet. Letos smo s tem mehanizmom prve mlade podjetnike že poslali na izobraževanja v ZDA, Singapur in Izrael.”

Postati politik vsaj za večino otrok in mladih ni na listi sanjskih poklicev. Tudi Andrey Novakov je obiskoval srednjo šolo za elektrotehniko, smer elektrarne in distribucija elektrike. A si z elektriko nista bili blizu. In že takrat ugotovil, da mu je politika blizu.

“Kot kandidat za predstavnika razreda sem sošolcem obljubil, da bodo štipendije izplačevali na obljubljeni datum, saj so vedno zamujale. Tako je potem tudi res bilo – da, predvsem zaradi šolskih organov, pa vendarle. Sošolci so bili navdušeni, ker sem izpolnil obljubo. Med študijem sem postal tudi predsednik študentskega parlamenta, občutki pa, ko narediš nekaj, kar si obljubil, so bili enaki. In takrat sem se zavedel, da želim biti del rešitve tudi za Bolgarijo.”

Prihaja iz rudarskih krajev, vsi njegovi sorodniki so delali ali v rudniku ali na železnici, še prej so bili kmetje. Čeprav med njimi ni bilo nikoli politika, je bila politika vedno del vsakodnevnih pogovorov. Prihaja iz verne družine in kot otrok je doživel padec komunizma, zato se še danes spomni navdušenja njegovih, ki so lahko neovirano govorili o čemerkoli, spet hodili v cerkev, se lotili podjetništva in vsega, kar je prinesla demokracija. “To je močno vplivalo name. In kot za antikomunista je bila stranka na desni zame edina izbira. V tistem trenutku in zadaj je GERB edina možna opcija zame.

Je mlada politična zvezda desne sredine Bolgarije, ki pravi, da ta hip Evropska unija ni v najboljši kondiciji. Ena prvih držav, ki se je vključila vanjo, je prva, ki odhaja. Potem so tu vprašanja migracij, ki so šok za vse članice, predvsem pa ga jezi Evropa dveh hitrosti.

“Dvojna merila so stvar, ki me resnično jezi, ko samo pomislim nanje. Pa naj bo to hrana, pijača ali avtomobilski deli, ki so slabši za države vzhodno od Dunaja, ali pa vprašanja, kot je uvedba schengna in evroobmočja na vzhodu. Niti migracije niti brexit Uniji ne povzročajo toliko škode kot ta dvojna merila.”

To, da mladih danes politika ne zanima, je mit, je prepričan. Trdi, da je odstotek mladih, ki so se ali pa se ukvarjajo s politiko, že dolga leta enak, tako za železno zaveso kot drugod. Bolj pomembno se mu zdi, da med mladimi povečamo zaupanje v politiko in predvsem v inštitucije EU. “Šele to bi zares onemogočilo razmah ekstremizmov in populizmov vseh vrst, tu smo tradicionalne stranke zatajile. Očitno nismo ponudili pravih argumentov na lažne novice, ki krožijo. Preprosto jim nismo razložili, kaj počnemo in zakaj je Unija pomembna.

A je Andrey Novakov vseeno optimist in vidi svetlejšo prihodnost EU?

“Sem prva generacija, ki ne nosi bremena preteklosti diktatorskih režimov, ampak dovolj star, da se zavedam njihove škodljivosti. Verjamem, da bo moja generacija bo kmalu prevzela odgovornost in zares ter dokončno odpravila razlike med vzhodom in zahodom – vzhodna, zahodna, južna in severna Evropa bodo obstajale le v učbenikih za geografijo. Biti mora le ena Evropa in to je združena Evropa.”


03.01.2024

Eric Hirsch: Povabljeni na potovanje v prostoru in času

Antropolog dr. Eric Hirsch nas z zgodbami obredov, kolonializma in misijonarizma popelje v Papuo Novo Gvinejo v osemdesetih, ko prehod iz otroštva v odraslost še ni bil predstava za turiste. Kako so domačini, ki so jim vzvišeni antropologi nekoč pravili divjaki, izkazovali svojo moč? Z Ericom Hirschem se pogovarja Gorazd Rečnik.


20.12.2023

Bode Miller: Moji otroci ne bodo profesionalni smučarji

Gost je nekdanji alpski smučar Bode Miller. V tekmovalni svet smučanja je vnesel veliko drznosti, tudi danes pa brez dlake na jeziku govori o težavah, s katerimi se spopadajo vrhunski športniki. V oddaji tudi o spominih na uspešno kariero, izzivih, ki jih v alpsko smučanje prinašajo podnebne spremembe in o svoji največji ljubezni – družini.


13.12.2023

Cibo: Kultura nasilja ne bi smela obstajati

Paradižnik, tortice, testenine, fižol, sir, pica … Hrana, ob kateri se nam pocedijo sline, in živila, ki jih lahko najdete tudi na zidovih v italijanski Veroni. Cibo oziroma po slovensko Hrana je italijanski umetnik in grafitar, ki jih ustvarja. Konec poletja je porisal tudi veliko steno pri Kinu Šiška. Tam najdete jajčevec, gobo, korenje, špargelj in papriko. Cibo je začel hrano upodabljati na stenah mesta, da bi prekril sovražna sporočila in sovražne simbole. Njegovo delo je v večini prostovoljno, srečuje se z grožnjami, nasprotniki mu uničujejo grafite, a to sprejema z ironijo. Prisluhnite mu in si tudi oglejte njegov pisan grafit.


06.12.2023

Lucy McCormick: Ko imam idejo, me ne more nihče ustaviti

Perje, kostumi, barve, bazen, špricanje vode. Vse to ima prostor na odru mlade pevke, plesalke in performativne igralke Lucy McCormick, ki je poleti z eno svojih predstav navdušila in milo rečeno presenetila gledalce na festivalu Mladi Levi v Ljubljani. Recitiranje poezije ob ekscesnem petju in pomankljivi obleki pač ni nekaj, česar bi bilo slovensko občinstvo vajeno. Britanka je takrat v Ljubljano prišla šele drugič, a pravi, da si svoje življenje v prihodnosti poleg domačega Londona in njej ljube Lizbone najbolje predstavlja prav v Sloveniji. Z Lucy McCormick se pogovarjamo o njeni ustvarjalnosti, trmi in delu, ki ji je v medijih prineslo naziv "prihajajoča odrska zvezda".


29.11.2023

Benjamin Clementine: Prihaja iz nič, zato ga ni strah, da bi kaj izgubil

Lakota, ljubezen in ustvarjanje so osrednje teme pogovora Uršule Zaletelj z gostom oddaje Evropa osebno. Benjamin Clementine je glasbenik in skladatelj, ki pravi, da je težje nastopati pred dvema sopotnikoma na vlaku kot pred tisočglavo množico. Pripoveduje tudi o zasebnem življenju in sprejemanju odgovornosti, ki jo terja ljubezen. "Otroci v nas obudijo prenekatere travme iz našega odraščanja. Spomnijo nas na to, kdo in kakšni smo bili. Otroci so zato moje največje darilo, saj so iz mene privlekli tisto, kar je bilo skrito, česar dolgo nisem vedel. Zdaj sem se sposoben spoprijemati s temi občutki, ki so me spremljali dolga leta."


22.11.2023

Meg Stuart: Kaj je umetnik brez svojega občinstva?

Meg Stuart zase pravi, da je prebivalka sveta. Rojena v New Orleansu, šolana v Los Angelesu, kariero je začela v New Yorku, zdaj pa živi razpeta med Berlinom in Brusljem. Kako se je koreografinja in plesalka, rojena v družini gledališčnikov, znašla v svetu pliejev, improviziranja, nagibov telesa in kaj točno zanjo pomeni izražanje skozi premikanje? Kako nastopati tudi pred občinstvom, ki ne razume tvojega dela, in zakaj mora biti plesalec vseskozi v gibanju, potovati in iskati nove načine izražanja in sodelovanja?


15.11.2023

Krashkid: Svoj odtis je pustil na steni Mestnega muzeja Ljubljana

Caspar David Engstfeld z umetniškim imenom Krashkid je nemški ulični umetnik in član umetniškega kolektiva Guapo Sapo. Krashkid se je v preteklih letih udeležil številnih festivalov urbane umetnosti po svetu, enega svojih muralov je pred dvema letoma ustvaril v Palestini. Pred nekaj tedni pa je v Ljubljani poslikal zid notranjega dvorišča ljubljanskega Mestnega muzeja.


08.11.2023

Roland Ngam: Afrika je celina, ki jo podnebne spremembe najbolj prizadenejo

Dr. Roland Ngam je vodja področja podnebne pravičnosti in družbeno-ekološke preobrazbe v južnoafriški pisarni Rosa Luxemburg Stiftung v Johannesburgu. Z njim smo se pogovarjali o tem, zakaj Afrika najbolj čuti spremembe podnebja, kako je bilo odraščati na plantažah kave v Kamerunu, kakšno vlogo ima nogomet in zakaj je pomembna afriška glasba upora.


25.10.2023

Dunaj: Sladko življenje upokojenke Evelyn

V 2. delu serije o Dunaju vabljeni v staro kavarno na klepet z Evelyn Hrabalek, ki se je v avstrijsko prestolnico preselila leta 1972. Takrat se ji je zdel Dunaj dolgočasen in konzervativen, danes ga dojema kot mladostnega in raznolikega. Delala je kot šolska psihologinja, zdaj uživa v pokoju, veliko se rekreira.


18.10.2023

Al Bano: S prvo plačo glasbenika očetu kupil traktor

Al Bano je sinonim za italijansko glasbo, je glasbena legenda, avtor, ki letos praznuje 80 let oziroma 4-krat 20, kot se pošali. Rojen je bil v kmečki družini, zato tudi vedno vajen skromnosti. S prvo plačo, ki jo je zaslužil z glasbo, si ni privoščil razkošja, temveč je očetu kupil traktor. Leta 1967 je zaslovel s skladbo Nel Sole, isto leto je tudi odprl pet koncertov The Rolling Stonesov na turneji po Italiji. Sodeloval je z Adrianom Celentanom, oboževal Domenica Modugna, tožil Michaela Jacksona zaradi domnevnega plagiatorstva. Njegovo življenje je razburljivo, polno vzponov in padcev, tudi tragičnih dogodkov, kot je izginotje hčerke Ylenie, ki je niso nikoli našli. Ob vsem, kar je v življenju doživel, se vedno znova zateče h glasbi, njegovi zvesti sopotnici že več kot 60 let.


11.10.2023

Helena Skljarov

Helena Skljarov je mlada hrvaška muzikologinja in skladateljica sodobne glasbe, ki se je s svojo kompozicijo Ljubljana predstavila na 71. ljubljanskem festivalu. Helena Skljarov je diplomirala na Glasbeni akademiji v Zagrebu, kjer je letos postala asistentka na oddelku za kompozicijo. Kljub mladim letom, njen opus obsega več kot štirideset skladb za različne solistične inštrumente, večje in manjše komorne zasedbe, eno simfonijo in dve operi. Imela je tudi že prvo razstavo svojega SounArt projekta, v katerem je raziskovala odnos med sliko in zvokom skozi glasbeno programsko opremo.


04.10.2023

Dario Piacentini: Ornitolog s ptičjega svetišča

Italijanski otok Capri ni samo turistična meka, ampak je tudi pomembno pribežališče za ptice, ki potujejo iz Afrike v Evropo. Na vrhu caprijske gore Barbarossa je v nekdanjem gradu ornitološka postaja, kjer skupaj s pomočnikom deluje 74-letni Dario Piacentini. Prihaja iz Imole, že vrsto leta pomladne mesece preživlja med pticami na prepišni gori s fascinantnimi razgledi. Dario nadaljuje z negovanjem izročila švedskega zdravnika Axla Muntheja, ki je nekoč kupil goro in jo iz ptičjega lovišča spremenil v ptičje svetišče.


25.09.2023

Phil Maguire: Zapori so priložnost za spremembe

Po svetu v tem trenutku v zaporih živi več kot 11 milijonov ljudi. Več kot 11 milijonov se jih torej srečuje s skrbjo za svoje temeljne pravice, ki bi morale biti kljub odvzemu svobode enake za vse.


18.09.2023

Eugenijus Ališanka: Brez umetnosti ni smisla življenja

Večkrat nagrajeni litovski pesnik Eugenius Ališanka živi v Vilni in čeprav je diplomiran matematik, tega nikoli ni zares poklicno počel. 40 kilometrov iz glavnega mesta ima ranč, kjer se počuti najbolj domače. Njegovo življenje pa je že od otroštva povezano s Sibirijo.


04.09.2023

John McTiernan: Pa kaj, če sem spremenil akcijske filme?

Kaj imajo skupnega ameriški akcijski spektakli Predator, Umri pokončno in Lov na rdeči oktober? Režiserja.


10.07.2023

Wendy Gibbons: Če živiš v majhni skupnosti, imaš več časa za ljudi

Wendy Gibbons je filozofinja in lingvistka iz Velike Britanije, ki živi v Starem gradu na Hvaru. Britansko otočje je zamenjala za majhen otok, kjer je več časa za ljudi. Tu je med drugim odkrila tudi camero obscuro.


03.07.2023

Fraser Hooper, klovn z Nove Zelandije

Ni čisto navaden klovn. Ali pač. Ker je preveč len, kot pravi, nima porisanega obraza, tudi pisanih oblačil ne nosi. Že od svojega petega leta starosti je vedel, da bo postal zabavljač, pri šestnajstih je zaslužil prvih 10 funtov. In od takrat se preživlja s svojimi nastopi. Britanec, ki se je zaradi ljubezni preselil na Novo Zelandijo, navdih črpal iz nastopov Charlieja Chaplina in svoje veščine dokazoval tudi na slovitem Glastonburyju, je gost Evrope osebno.


26.06.2023

Ma Thida: S svojim peresom zdravim celotno skupnost

Gostja Evrope osebno je mjanmarska pisateljica, zdravnica in aktivistka Ma Thido, sicer predsednica Odbora za pisatelje v zaporu pri Mednarodnem PEN-u. Med drugim je bila v svoji bogati karieri tudi zdravstvena svetovalka in tesna sodelavka z Aung San Su Či, kontroverzno prejemnico Nobelove nagrade za mir. Zakaj trenutno ne živi v Mjanmaru, kakšni so bili njeni dnevi v zaporu in zakaj si je izbrala kariero, ki jo v domovini nenehno postavlja v nevarnost?


19.06.2023

Stefan Gejsing: Leta 2000 je festival Roskilde izgubil nedolžnost

Roskilde je danski glasbeni festival, ki vsako leto poteka južno od mesta Roskilde. Je eden največjih glasbenih festivalov v Evropi in največji v nordijskih državah. Letos bo potekal od 24. junija do 1. julija, na njem pa bodo, tako kot vsako leto, nastopila velika imena svetovne glasbene scene, med drugim Kendrick Lamar, Burna Boy, Blur, Rosalia in drugi. V preteklosti sta nastopila tudi Post Malone in Dua Lipa, ki imata med seboj posebno vez, več o tem pa v družbi Stefana Gejsinga, glasbenega agenta omenjenega festivala.


12.06.2023

Alexia Kannas: Film nam pomaga, da bolje razumemo ljudi in svet

Filmska navdušenka je postala že v mladosti, ko se je prvič srečala z italijanskimi grozljivkami, ki so jih predvajali na avstralski javni televiziji. Danes predavateljica filmskih študij na avstralski univerzi RMIT najbolj obožuje filme o duhovih, rada pa pogleda tudi dobro romantično komedijo.


Stran 2 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov