Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Andrey Novakov

26.11.2018

Andrej Novakov je v poslanske klopi Evropskega parlamenta sedel konec leta 2014 in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik največjega evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo '30 under 30' najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

Andrey Novakov je najmlajši poslanec v Evropskem parlamentu, ki pravi, da bo njegova generacija odpravila razlike med vzhodom in zahodom, jugom in severom

30-letni Andrey Novakov je eden od sedemnajstih bolgarskih poslancev v Evropskem parlamentu. Tam zastopa barve EPP – Evropske ljudske stranke, doma pa je član vladajoče desno sredinske stranke GERB bolgarskega premierja Bojka Borisovega. V poslanske klopi v EP je sedel konec leta 2014, ko je nadomestil kolega Tomislava Doncheva, in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Primat absolutno najmlajšega ima že vse od leta 1999 nemška poslanka zelenih Ilka Schröder, ki je mesto zasedla, ko je bila stara 21 let in pol. Andrey se dobro spomni, kako je bilo, ko je prvič sedel med 750 starejših kolegov.

“Bil sem nervozen, ampak hkrati sem čutil veliko zavzetost, odgovornost, ki me je čakala. Takrat in zdaj me žene želja dokazati, da moja generacija ni izgubljena generacija. Predvsem mladim, še rojenim za železno zaveso, očitajo, da ne dajemo vsega od sebe. Številni mladi smo ne le politiki, ampak vrhunski znanstveniki, umetniki, inženirji, arhitekti … Dokazujemo, da smo generacija, ki se je našla.”

Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Ne trdi, da njegovi starejši kolegi ne zmorejo, a tudi več kot 12-urni delovnik je lažji za 30- kot 60-letnika. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo ’30 under 30′ najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

“Kamorkoli sem prišel, sem bil mladec, ki je prišel zadnji. Morda pričakovanja drugih niso bila velika, ampak to je okolje, kjer cenijo delo, zavzetost in strast. Danes sem enakopraven pri delu z ljudmi, ki so generacija mojih staršev ali še starejši. In ne, ne pričakujejo, da jim bom na odborih kuhal kavo ali poskrbel za sendviče.”

Njegova področja so proračun, nadzor proračuna in regionalni razvoj, a se veliko ukvarja tudi z vprašanji mladih. “Vsa leta si že prizadevam, da zagotovimo dovolj sredstev za programe, kot je Erasmus, lahko pa s ponosom povem, da sem evropski komisiji predlagal program za mlade podjetnike, ki je bil sprejet. Letos smo s tem mehanizmom prve mlade podjetnike že poslali na izobraževanja v ZDA, Singapur in Izrael.”

Postati politik vsaj za večino otrok in mladih ni na listi sanjskih poklicev. Tudi Andrey Novakov je obiskoval srednjo šolo za elektrotehniko, smer elektrarne in distribucija elektrike. A si z elektriko nista bili blizu. In že takrat ugotovil, da mu je politika blizu.

“Kot kandidat za predstavnika razreda sem sošolcem obljubil, da bodo štipendije izplačevali na obljubljeni datum, saj so vedno zamujale. Tako je potem tudi res bilo – da, predvsem zaradi šolskih organov, pa vendarle. Sošolci so bili navdušeni, ker sem izpolnil obljubo. Med študijem sem postal tudi predsednik študentskega parlamenta, občutki pa, ko narediš nekaj, kar si obljubil, so bili enaki. In takrat sem se zavedel, da želim biti del rešitve tudi za Bolgarijo.”

Prihaja iz rudarskih krajev, vsi njegovi sorodniki so delali ali v rudniku ali na železnici, še prej so bili kmetje. Čeprav med njimi ni bilo nikoli politika, je bila politika vedno del vsakodnevnih pogovorov. Prihaja iz verne družine in kot otrok je doživel padec komunizma, zato se še danes spomni navdušenja njegovih, ki so lahko neovirano govorili o čemerkoli, spet hodili v cerkev, se lotili podjetništva in vsega, kar je prinesla demokracija. “To je močno vplivalo name. In kot za antikomunista je bila stranka na desni zame edina izbira. V tistem trenutku in zadaj je GERB edina možna opcija zame.

Je mlada politična zvezda desne sredine Bolgarije, ki pravi, da ta hip Evropska unija ni v najboljši kondiciji. Ena prvih držav, ki se je vključila vanjo, je prva, ki odhaja. Potem so tu vprašanja migracij, ki so šok za vse članice, predvsem pa ga jezi Evropa dveh hitrosti.

“Dvojna merila so stvar, ki me resnično jezi, ko samo pomislim nanje. Pa naj bo to hrana, pijača ali avtomobilski deli, ki so slabši za države vzhodno od Dunaja, ali pa vprašanja, kot je uvedba schengna in evroobmočja na vzhodu. Niti migracije niti brexit Uniji ne povzročajo toliko škode kot ta dvojna merila.”

To, da mladih danes politika ne zanima, je mit, je prepričan. Trdi, da je odstotek mladih, ki so se ali pa se ukvarjajo s politiko, že dolga leta enak, tako za železno zaveso kot drugod. Bolj pomembno se mu zdi, da med mladimi povečamo zaupanje v politiko in predvsem v inštitucije EU. “Šele to bi zares onemogočilo razmah ekstremizmov in populizmov vseh vrst, tu smo tradicionalne stranke zatajile. Očitno nismo ponudili pravih argumentov na lažne novice, ki krožijo. Preprosto jim nismo razložili, kaj počnemo in zakaj je Unija pomembna.

A je Andrey Novakov vseeno optimist in vidi svetlejšo prihodnost EU?

“Sem prva generacija, ki ne nosi bremena preteklosti diktatorskih režimov, ampak dovolj star, da se zavedam njihove škodljivosti. Verjamem, da bo moja generacija bo kmalu prevzela odgovornost in zares ter dokončno odpravila razlike med vzhodom in zahodom – vzhodna, zahodna, južna in severna Evropa bodo obstajale le v učbenikih za geografijo. Biti mora le ena Evropa in to je združena Evropa.”


Evropa osebno

714 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Andrey Novakov

26.11.2018

Andrej Novakov je v poslanske klopi Evropskega parlamenta sedel konec leta 2014 in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik največjega evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo '30 under 30' najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

Andrey Novakov je najmlajši poslanec v Evropskem parlamentu, ki pravi, da bo njegova generacija odpravila razlike med vzhodom in zahodom, jugom in severom

30-letni Andrey Novakov je eden od sedemnajstih bolgarskih poslancev v Evropskem parlamentu. Tam zastopa barve EPP – Evropske ljudske stranke, doma pa je član vladajoče desno sredinske stranke GERB bolgarskega premierja Bojka Borisovega. V poslanske klopi v EP je sedel konec leta 2014, ko je nadomestil kolega Tomislava Doncheva, in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Primat absolutno najmlajšega ima že vse od leta 1999 nemška poslanka zelenih Ilka Schröder, ki je mesto zasedla, ko je bila stara 21 let in pol. Andrey se dobro spomni, kako je bilo, ko je prvič sedel med 750 starejših kolegov.

“Bil sem nervozen, ampak hkrati sem čutil veliko zavzetost, odgovornost, ki me je čakala. Takrat in zdaj me žene želja dokazati, da moja generacija ni izgubljena generacija. Predvsem mladim, še rojenim za železno zaveso, očitajo, da ne dajemo vsega od sebe. Številni mladi smo ne le politiki, ampak vrhunski znanstveniki, umetniki, inženirji, arhitekti … Dokazujemo, da smo generacija, ki se je našla.”

Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Ne trdi, da njegovi starejši kolegi ne zmorejo, a tudi več kot 12-urni delovnik je lažji za 30- kot 60-letnika. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo ’30 under 30′ najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

“Kamorkoli sem prišel, sem bil mladec, ki je prišel zadnji. Morda pričakovanja drugih niso bila velika, ampak to je okolje, kjer cenijo delo, zavzetost in strast. Danes sem enakopraven pri delu z ljudmi, ki so generacija mojih staršev ali še starejši. In ne, ne pričakujejo, da jim bom na odborih kuhal kavo ali poskrbel za sendviče.”

Njegova področja so proračun, nadzor proračuna in regionalni razvoj, a se veliko ukvarja tudi z vprašanji mladih. “Vsa leta si že prizadevam, da zagotovimo dovolj sredstev za programe, kot je Erasmus, lahko pa s ponosom povem, da sem evropski komisiji predlagal program za mlade podjetnike, ki je bil sprejet. Letos smo s tem mehanizmom prve mlade podjetnike že poslali na izobraževanja v ZDA, Singapur in Izrael.”

Postati politik vsaj za večino otrok in mladih ni na listi sanjskih poklicev. Tudi Andrey Novakov je obiskoval srednjo šolo za elektrotehniko, smer elektrarne in distribucija elektrike. A si z elektriko nista bili blizu. In že takrat ugotovil, da mu je politika blizu.

“Kot kandidat za predstavnika razreda sem sošolcem obljubil, da bodo štipendije izplačevali na obljubljeni datum, saj so vedno zamujale. Tako je potem tudi res bilo – da, predvsem zaradi šolskih organov, pa vendarle. Sošolci so bili navdušeni, ker sem izpolnil obljubo. Med študijem sem postal tudi predsednik študentskega parlamenta, občutki pa, ko narediš nekaj, kar si obljubil, so bili enaki. In takrat sem se zavedel, da želim biti del rešitve tudi za Bolgarijo.”

Prihaja iz rudarskih krajev, vsi njegovi sorodniki so delali ali v rudniku ali na železnici, še prej so bili kmetje. Čeprav med njimi ni bilo nikoli politika, je bila politika vedno del vsakodnevnih pogovorov. Prihaja iz verne družine in kot otrok je doživel padec komunizma, zato se še danes spomni navdušenja njegovih, ki so lahko neovirano govorili o čemerkoli, spet hodili v cerkev, se lotili podjetništva in vsega, kar je prinesla demokracija. “To je močno vplivalo name. In kot za antikomunista je bila stranka na desni zame edina izbira. V tistem trenutku in zadaj je GERB edina možna opcija zame.

Je mlada politična zvezda desne sredine Bolgarije, ki pravi, da ta hip Evropska unija ni v najboljši kondiciji. Ena prvih držav, ki se je vključila vanjo, je prva, ki odhaja. Potem so tu vprašanja migracij, ki so šok za vse članice, predvsem pa ga jezi Evropa dveh hitrosti.

“Dvojna merila so stvar, ki me resnično jezi, ko samo pomislim nanje. Pa naj bo to hrana, pijača ali avtomobilski deli, ki so slabši za države vzhodno od Dunaja, ali pa vprašanja, kot je uvedba schengna in evroobmočja na vzhodu. Niti migracije niti brexit Uniji ne povzročajo toliko škode kot ta dvojna merila.”

To, da mladih danes politika ne zanima, je mit, je prepričan. Trdi, da je odstotek mladih, ki so se ali pa se ukvarjajo s politiko, že dolga leta enak, tako za železno zaveso kot drugod. Bolj pomembno se mu zdi, da med mladimi povečamo zaupanje v politiko in predvsem v inštitucije EU. “Šele to bi zares onemogočilo razmah ekstremizmov in populizmov vseh vrst, tu smo tradicionalne stranke zatajile. Očitno nismo ponudili pravih argumentov na lažne novice, ki krožijo. Preprosto jim nismo razložili, kaj počnemo in zakaj je Unija pomembna.

A je Andrey Novakov vseeno optimist in vidi svetlejšo prihodnost EU?

“Sem prva generacija, ki ne nosi bremena preteklosti diktatorskih režimov, ampak dovolj star, da se zavedam njihove škodljivosti. Verjamem, da bo moja generacija bo kmalu prevzela odgovornost in zares ter dokončno odpravila razlike med vzhodom in zahodom – vzhodna, zahodna, južna in severna Evropa bodo obstajale le v učbenikih za geografijo. Biti mora le ena Evropa in to je združena Evropa.”


27.11.2017

Andres Vombergar

Andres Vombergar je argentinski nogometaš slovenskih korenin. Argentino, kjer je zaradi načina igre dobil vzdevek Tank, je letos zamenjal za Slovenijo. Tu ima veliko sorodnikov, Slovenijo pa je že pred prihodom v Olimpijo večkrat obiskal. Doma ga ne kličejo Andres, temveč Andrej, če bi lahko zaigral za kateri koli klub, pa bi bil to argentinski River Plate.


20.11.2017

Lene Cecilia Sparrok

Velikokrat lahko preberemo narod Sámi ali Laponci, Lene Cecilia Sparrok pa pravi, da je za njeno ljudstvo ta izraz žaljiv. On so Samiji, natančneje južni Samiji, njihov jezik je južna samijščina, ki ga tudi zaradi temnega obdobja v zgodovini – ko so Samiji veljali za manj vredne in neumne ljudi in so številni pustili vse za seboj in postali Švedi – govori le še približno 500 ljudi. Na to temo je tudi letošnji zmagovalni film za nagrado LUX Nečista kri. Z glavno igralko Elle Marjo oziroma Lene Cecilio Sparrok in njeno sestro Mio Eriko Sparrok smo se srečali na podelitvi nagrade v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.


13.11.2017

Tom Kelly

Tom Kelly je torej vez med ameriško smučarsko reprezentanco in javnostjo. In to že več kot 30 let. V zimske športe se je zaljubil že zelo zgodaj in to po zaslugi televizije. Tom Kelly naj bi po letošnji smučarski sezoni odšel v pokoj in zapustil mesto podpredsednika ameriške smučarske zveze, zadolženega za odnose z javnostjo in množičnimi občili. V Soeldnu, kjer se je začela nova smučarska sezona, ga je v Evropo osebno povabil Aleš Smrekar.


06.11.2017

Helena Klersy

Tokrat gostje Evrope, osebno! nismo iskali mi, ampak je na nek način ona našla nas. Helena Klersy je 15 letna nemška šolarka, ki je oktobra na Radiu Slovenija teden dni opravljala prakso. In s svojo prijetnostjo pustila vtis. Celo med montažo današnje oddaje je tonski mojster vzkliknil – aha, to je pa tista prijetna punca iz Nemčije.


30.10.2017

Theo Karoumenos, poliglot

Theo Karoumenos je prepotoval številna mesta in države, a se na koncu ustalil v Mariboru. Prepričale so ga številne kavarne in prečudovito Pohorje, pa tudi strpni prebivalci: “Nikoli me niso gledali postrani, češ, kdo si ali kaj hočeš.” Čeprav prihaja iz Francije, pravi, da ni Francoz. Ima tipično helensko ime, pa ni Grk.


23.10.2017

Krzysztof Charamsa, gejevski duhovnik

Po zgodbi Krzystofa Charamse bo slej kot prej nekdo posnel film. Rodil se je v zelo verni poljski katoliški družini in si že od vedno želel postati duhovnik. Postal je ne samo to, ampak tudi predavatelj na dveh univerzah in celo del vatikanske kongregacije za doktrino vere, nekoč bolj znane kot inkvizicija. Pred dvema letoma je najprej povzročil vihar v Vatikanu, ko je zahteval, da ta podpre katalonsko samostojnost; takoj zatem pa še potres, ko je na novinarski konferenci povedal, da je gej. Ker homoseksualnost v cerkvi neuradno obstaja, so ga uradno izključili iz cerkve zaradi heteroseksualnih odnosov. Danes Charamsa predava po Evropi in razkriva hinavščino, predvsem pa obsoja homofobijo cerkve, katere del je bil tudi sam. Med drugim to dela s podatkom, da je približno polovica duhovnikov gejev. Odstotek naj bi bil vsaj tak tudi pri zadnjih dveh papežih.


16.10.2017

Roberto Monas, kuhar

Nedaleč od Krtine je vaška gostilna, kot jih je na stotine po slovenskem podeželju. Z eno veliko razliko - v njej strežejo izključno italijanske jedi in točijo samo italijanska vina. Z eno drobno izjemo, ki so jo 'izsilili' domačini. V kuhinji poveljuje 'capo cuoco' Roberto Monas, polnokrvni Italijan, ki prihaja iz Torina, kamor so se njegovi starši po drugi svetovni vojni preselili iz hrvaške Istre.


09.10.2017

Yara Bamieh, palestinska ilustratorka

Niti predstavljati si ne moremo, skozi kaj vse mora Yara Bamieh, preden lahko odpotuje iz domače Palestine. Že dejstvo, da zato, ker se je rodila v Jeruzalemu, nima palestinske osebne izkaznice, in ker je Palestinka, rojena v Izraelu, ne more imeti izraelske osebne izkaznice, je dovolj bizarno. Še bolj bizarno pa je, da ima za potovanje v tujino jordanski potni list. Pravi, da se na vse te nedoumljivosti človek nekako navadi in mu sčasoma tudi stalen nadzor pride v navado, saj drugače ne bi imel nič od življenja. In Yara Bamieh želi od življenja čim več, je ilustratorka otroških knjig, ki si želi uspeti tudi na tujem. O tem, zakaj je študirala arhitekturo, a nikoli ni postala arhitektka, o nadzornih točkah in življenju pod budnim očesom Izraelcev ter o tem, zakaj misli, da lahko ilustracija pove več kot tisoč besed, v oddaji Evropa osebno.


02.10.2017

Marija Sotnikova Štravs, prevajalka iz Donbasa

Za Slovenijo je prvič slišala leta 1999, z njo pa jo je povezala nogometna tekme. Prav tista, za nas legendarna, zasnežena, v Kijevu, ki je Slovenijo popeljala na prvo evropsko prvenstvo. Takrat je spoznala Slovenca, zaradi katerega danes živi v Ljubljani. In – da, še vedno hodi na reprezentančne tekme, le da ji zdaj srce že bolj bije za drugo reprezentanco. Ukrajinska Rusinja iz Donbasa v Luganski regiji, Marija Sotnikova Štravs, je sicer prevajalka za ruščino, ukrajinščino, poljščino, angleščino in slovenščino, piše pa tudi doktorat iz jezikovnih politik v slovanskih državah. Prav v preteklem tednu so v Ukrajini sprejeli nov zakon o jeziku v šolah, ki je že povzročil spore s praktično vsemi njihovimi sosedami. Skratka, ne samo izjemno zanimiva, temveč tudi aktualna sogovornica.


25.09.2017

Petra Kečkešova

Služba ali ljubezen? Ena od dveh najpogostejših možnosti, da nekdo pristane v Sloveniji. Pri Petri je bila najprej ljubezen, potem je tukaj našla še službo, pri nas dela kot kadrovnica. Ko ne dela, s poljsko kolegico Aniko ustvarjata you tube filmčke, v katerih kot tujki opozarjata na slovenske posebnosti – od hrane, do jezika.


18.09.2017

Stefan Hertmans, belgijski pisatelj

Belgijski pisatelj Stefan Hertmans o spominih na Neue Slowenische Kunst, kritičnem Odprtem pismu Evropi, poeziji in o tem, ali se pisatelj že rodiš ali to postaneš


11.09.2017

Nizozemec, ki najraje pripada državi književnikov

Dr. Joep Leerssen, nizozemski imagolog in raziskovalec nacionalizmov, z akademskimi argumenti nasprotuje čedalje pogostejšemu preštevanju nacionalnih krvničk


04.09.2017

Adam Harvey

Pri Adamu Harveyu lahko kupite neuporabne reči, kot je denimo termo-burka, ali pa žepni motilec mobilnih signalov. Lahko si privoščite tudi komplet lasulj in ličil, s katerimi se namažete do neprepoznavnosti. Seveda Adam s tem ne išče morebitnih tržnih niš in potencialnih prodajnih uspešnic, gre za njegove umetniške projekte, s katerimi opozarja na pomen naše zasebnosti. Za svoj največji dosežek sicer Adam šteje to, da gre njegovo delo zelo na živce Pentagonu in ameriški Centralni obveščevalni agenciji.


28.08.2017

Ana Petrov, srbska sociologinja

“Tam, kjer je srce, tam sem jaz,” je svoje nastope v Srbiji upravičevala Tereza Kesovija, čeprav je takoj po razpadu Jugoslavije zelo jasno dejala, da v Srbiji ne bo nikoli več nastopila. A kar je politika velikokrat ločila, je potem glasba združila. Tudi prebivalce nekdanjih jugoslovanskih držav. In jih združuje še danes, pravi srbska sociologinja Ana Petrov, ki raziskuje komercializacijo Jugoslavije skozi glasbo. Sprašuje se, kakšne občutke nam še danes vzbujajo nastopi jugoslovanskih zvezd, zakaj o Jugoslaviji prepevajo glasbeniki, ki z njo nimajo skoraj nikakršne povezave, razen tega, da so bili rojeni v njej, in kako jugonostalgija prinaša velike zaslužke.


21.08.2017

Nikki McNeill, festivalska promotorka

Evropa, osebno gosti Angležinjo Nikki McNeill, predstavnico za stike med mediji in glasbeniki na kopici evropskih festivalov, med katerimi so tudi nekateri največji – Exit, Sziget, Eurosonic in drugi. Njeno podjetje je znano kot ena izmed vodilnih neodvisnih PR agencij, že več kot desetletje sodeluje tudi s posameznimi glasbeniki in DJ-i, pozorno spremlja tudi spremembe v glasbeni industriji in nove trende, ki jo preoblikujejo. Na festivalih vijuga med željami novinarjev in muhami ter zahtevami glasbenih zvezdnikov, večino festivalske sezone je na poti med evropskimi mesti, a koncert vidi le, če se uspe za nekaj minut izmuzniti obveznostim.


10.07.2017

Ashton Applewhite, pisateljica in aktivistka

Vedno so bile potrebne revolucije, da si je posamezni del družbe izboril pravice, ki mu pripadajo. Delavski razred, temnopolti, istospolno usmerjeni … danes pa poseben boj za svoje pravice bojujejo starejši ljudje. In njihova glasnica je 65-letna pisateljica in aktivistka Ashton Applewhite, ki je v Sloveniji predstavila knjigo Lepota let: Manifest proti starizmu. In zakaj se po njeno vsi tako zelo bojimo staranja? Ashton Applewhite pravi, da je staranje strašljivo, ker pomislimo na propadanje duha in telesa, a če starejše ljudi vprašamo, ali bi bili spet mladi, ti ne odgovorijo pritrdilno. Kako torej rešiti to razcepljenost v sebi, se uspešno spopasti z obraznimi gubami in sivimi lasmi, je povedala v oddaji Evropa osebno.


03.07.2017

Alan Smith

Alan Smith se je v karieri popolnoma posvetil službi evropskega sodelovanja na področju izobraževanja. Po študiju v Veliki Britaniji in Nemčiji se je zaposlil v Evropskem inštitutu za izobraževanje in socialno politiko v Parizu, leta 1980 pa se je preselil v Bruselj. Kot pravi, da bi pomagal Evropski komisiji pri upravljanju sheme sodelovanja v visokem šolstvu. Je avtor mnogih publikacij o vprašanjih, povezanih z evropskim in mednarodnim sodelovanjem v izobraževanju, častni doktorat za prispevek na tem področju pa so mu podelili na Britanski univerzi in v Belgiji. Je nesporna avtoriteta na področju visokega šolstva in eden od začetnikov uspešnega evropskega programa Erasmus+.


26.06.2017

Jim Johnson, doktor za BBQ

Jim Johnson iz Indiane v ZDA je vse svoje življenje prodajal tehtnice, v prostem času pa odkrival skrivnosti barbecuea, ameriškega načina prekajevanja velikih kosov mesa na nizki temperaturi. Če bi obstajal doktorat s tega področja, bi ga 'pitmaster' Jim Johnson zagotovo imel: 28 let je tekmoval na najrazličnejših tekmovanjih, osvojil kar 76 velikih nagrad. Danes je predvsem ambasador kanzaškega načina priprave BBQ in z ekipo prijateljev iz združenja KCBQ po svetu širi vedenje in  znanje 'low and slow' pečenja in prekajevanja mesa. Pred kratkim je bil prvič v Sloveniji. Slovenija ga je čisto prevzela in slovenske navdušence je učil skrivnosti pravega ameriškega barbecuea.


19.06.2017

Stavros Mirogiannis

Stavrosa Mirogiannisa smo srečali v Bruslju na dogodku, namenjenem izkušnjam integracije beguncev. Tja je prišel, kot pravi sam, s čudovitega grškega otoka Lezbos, ki za marsikoga zadnje dve leti ni več tako čudovit prav zaradi beguncev. A ne zanj. Nekdanji vojak se je pred dvema letoma pridružil prostovoljcem v enem od begunskih zavetišč in iz kaotičnega tabora naredil center gostoljubnosti za begunce in migrante Kara Tepe. Skupnost brez verskih, nacionalnih in drugih razlik, brez vrste za hrano, a z veliko različnimi programi, s katerimi želijo, kot pravi Stavros Mirogiannis, ljudem povrniti poteptano človeško dostojanstvo.


12.06.2017

Evropa (P)osebno: 10 let

Val 202 jih praznuje 45, ena od njegovih mnogih hčera – Evropa osebno – pa letos točno 10. Oddaja, ki nas globalizira, pa vseeno skrbi za opozarjanje na različnosti, je doslej povedala prek 500 različnih zgodb, v njej smo gostili mongolske pastirje, svetovne popotnike, olimpijske zmagovalce, legende Himalaje, svetovno znane pisatelje, zvezdnike, manekenke, nenavadne politike, svetovno znane filozofe in še koga.


Stran 13 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov