Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tvoj koktajl naj bo tvoje zdravilo in naj bo tvoje zdravilo tvoj koktajl

28.10.2019

Doktor Cocktail oziroma DC, kot ga kličejo, odkar pomni, svojega rojstnega imena ne uporablja. Čeprav je rojen v Italiji in je v Slovenijo prvič prišel šele leta 1995 pri osemnajstih letih, se ima za Slovenca. Življenje je posvetil mešanju pijač, ki jih je stregel po vsem svetu, od Brazilije prek Ibize do Kitajske, njegove koktajle je pil celo monaški princ Albert. Moto je našel v antični Grčiji, ime pa mu je na Baliju, kjer je preživel zadnjih sedem let, nadela šestletna deklica. V Evropi osebno izveste tudi, kdo je pripravil prvi mojito in zakaj je sok sladkornega trsa najboljša pijača.

Zaradi karizme in žurerskega načina življenja je večkrat slišal, da spada na Ibizo. To je želel raziskati, zato je prodal vse, kar je imel in se odpeljal na obljubljeni otok. Tam je v štirih letih izkusil vse, kar gostinstvo in umetnost mešanja pijač ponujata. Vsaj mislil je tako. Svojo zmoto je spoznal na počitnicah v Južni Ameriki.

“V Braziliji sem odkril kulturo sokov. Vedno sem iskal okuse v žganju, potem pa mi je postalo jasno, da sta na primer ananas in meta glavni atrakciji v pijači.” 

 

Čez nekaj let so v restavraciji in baru Pacific Monte Carlo njegove koktajle pili številni ugledni gostje, med drugim monaški princ Albert. 

“Moje pijače je dvakrat ali trikrat poskusil v restavraciji, nekoč pa me je povabil, da sem pripravljal koktajle na njegovi dobrodelni prireditvi za Madagaskar. Pripravil sem posebno pijačo iz ananasa, vanilje in limete. Iz te in vseh podobnih izkušenj sem se naučil, da je v gostinstvu vsaka malenkost pomembna. Že samo za odprtje delovnega dneva v vrhunskem baru se mora sestaviti milijon različnih koščkov.”

 

Naslednji izziv je našel v izboljšanju katastrofalnih razmer v gostinstvu na Baliju. Domačini so namreč izdelovali svoje alkoholne pijače, zaradi katerih so nekateri gostje celo umrli. V sedmih letih na otoku je sodeloval s polovico gostinskih ponudnikov in med drugim odprl svoj bar Doktor Cocktail in tovarna tekočine. Tam je serviral svojo najljubšo pijačo.

“Sok iz sladkornega trsa z meto in limetinim sokom je pijača, ki sem jo prinesel na Bali. To se sliši smešno, saj je to tropski otok, na katerem sladkorni trs raste na vsakem koraku. Vendar ga niso uporabljali v nobenem baru, saj je bil označen za pijačo revežev.”

 

Danes živi v sožitju z naravo, vstaja in zaspi skupaj s soncem. Na sprehodih po gorenjskih gozdovih razmišlja, kaj še lahko stori, da bi pomagal pri ohranjanju narave. Pravi, da ga zares skrbi, kaj se bo zgodilo, če se človek ne bo začel vesti drugače.

“Moj glavni cilj je, da naravna zeliščna zdravila spravim v grla množic. Rad bi našel rešitev, kako te čudovite pijače, pa naj bodo z alkoholom ali brez, narediti zares dostopne. To pa zato, ker je danes v trgovini ponudba pijače res katastrofalna. Kadar pogledam sestavine teh pijač, se zgrozim: barvila, konzervansi, kemikalije, ojačevalci okusa, aditivi in sladkor.”


Evropa osebno

710 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Tvoj koktajl naj bo tvoje zdravilo in naj bo tvoje zdravilo tvoj koktajl

28.10.2019

Doktor Cocktail oziroma DC, kot ga kličejo, odkar pomni, svojega rojstnega imena ne uporablja. Čeprav je rojen v Italiji in je v Slovenijo prvič prišel šele leta 1995 pri osemnajstih letih, se ima za Slovenca. Življenje je posvetil mešanju pijač, ki jih je stregel po vsem svetu, od Brazilije prek Ibize do Kitajske, njegove koktajle je pil celo monaški princ Albert. Moto je našel v antični Grčiji, ime pa mu je na Baliju, kjer je preživel zadnjih sedem let, nadela šestletna deklica. V Evropi osebno izveste tudi, kdo je pripravil prvi mojito in zakaj je sok sladkornega trsa najboljša pijača.

Zaradi karizme in žurerskega načina življenja je večkrat slišal, da spada na Ibizo. To je želel raziskati, zato je prodal vse, kar je imel in se odpeljal na obljubljeni otok. Tam je v štirih letih izkusil vse, kar gostinstvo in umetnost mešanja pijač ponujata. Vsaj mislil je tako. Svojo zmoto je spoznal na počitnicah v Južni Ameriki.

“V Braziliji sem odkril kulturo sokov. Vedno sem iskal okuse v žganju, potem pa mi je postalo jasno, da sta na primer ananas in meta glavni atrakciji v pijači.” 

 

Čez nekaj let so v restavraciji in baru Pacific Monte Carlo njegove koktajle pili številni ugledni gostje, med drugim monaški princ Albert. 

“Moje pijače je dvakrat ali trikrat poskusil v restavraciji, nekoč pa me je povabil, da sem pripravljal koktajle na njegovi dobrodelni prireditvi za Madagaskar. Pripravil sem posebno pijačo iz ananasa, vanilje in limete. Iz te in vseh podobnih izkušenj sem se naučil, da je v gostinstvu vsaka malenkost pomembna. Že samo za odprtje delovnega dneva v vrhunskem baru se mora sestaviti milijon različnih koščkov.”

 

Naslednji izziv je našel v izboljšanju katastrofalnih razmer v gostinstvu na Baliju. Domačini so namreč izdelovali svoje alkoholne pijače, zaradi katerih so nekateri gostje celo umrli. V sedmih letih na otoku je sodeloval s polovico gostinskih ponudnikov in med drugim odprl svoj bar Doktor Cocktail in tovarna tekočine. Tam je serviral svojo najljubšo pijačo.

“Sok iz sladkornega trsa z meto in limetinim sokom je pijača, ki sem jo prinesel na Bali. To se sliši smešno, saj je to tropski otok, na katerem sladkorni trs raste na vsakem koraku. Vendar ga niso uporabljali v nobenem baru, saj je bil označen za pijačo revežev.”

 

Danes živi v sožitju z naravo, vstaja in zaspi skupaj s soncem. Na sprehodih po gorenjskih gozdovih razmišlja, kaj še lahko stori, da bi pomagal pri ohranjanju narave. Pravi, da ga zares skrbi, kaj se bo zgodilo, če se človek ne bo začel vesti drugače.

“Moj glavni cilj je, da naravna zeliščna zdravila spravim v grla množic. Rad bi našel rešitev, kako te čudovite pijače, pa naj bodo z alkoholom ali brez, narediti zares dostopne. To pa zato, ker je danes v trgovini ponudba pijače res katastrofalna. Kadar pogledam sestavine teh pijač, se zgrozim: barvila, konzervansi, kemikalije, ojačevalci okusa, aditivi in sladkor.”


22.10.2018

Luka Dremelj, direktor podjetja Erento

Luka Dremelj je star 27 let in je direktor podjetja Erento. Študiral je v Sloveniji in Kanadi, živi v Nemčiji. Ko ne dela, dirka z avtomobili. Luka Dremelj o razmerju med delom in prostim časom, motivaciji zaposlenih, mladih talentih in Berlinu! Tam ga je obiskala Anja Hlača Ferjančič.


15.10.2018

Maria Belen Poncio, argentinska režiserka

Maria Belen Poncio, 26-letna Argentinka, je pred dvema letoma začela odkrivati Evropo. Naprej na študentski izmenjavi v Madridu, nato kot diplomantka filmske režije v Berlinu in Münchnu. Kako je doživela Evropo kot mlada študentka in kako jo vidi danes kot režiserka? "Tisti, ki so bili v Evropi pred menoj, so jo vsi po vrsti idealizirali, da je v Evropi več možnosti za študij in delo. Kmalu sem spoznala, da ni tako …" V Benetkah se je z njo pogovarjala Nina Zagoričnik.


08.10.2018

Filip Horky, češki novinar

Filip Horky je eden izmed redkih mladih čeških novinarjev, ki dobesedno živi svoje sanje. Kot novinar je začel delati že pri 16 letih, zdaj je pri svojih 27 postal urednik zunanje politične redakcije pri češkem spletnem mediju Seznam Zprávy. V svoji karieri se je preizkusil že v vseh medijih in pokrival številne teme in področja tako na Češkem kot v tujini. Zase pravi, da je najprej Evropejec, nato Pražan, šele potem Čeh. Z njim se je v Pragi pogovarjal Gašper Andrinek.


01.10.2018

Lydia Mihelič Pulsipher, ameriško-slovenska geografinja

Več sto ameriških univerz uporablja za svoje gradivo učbenik, ki ga je napisala ameriška Slovenka Lydia Mihelič Pusipher. To, da je bil njen oče Slovenec, je opaziti tudi po – z našo velikostjo – nesorazmernem številu omemb Slovenije v učbeniku, ki sicer spada med tri najbolj uporabljane geografske učbenike v ZDA. Lydia se je rodila v ZDA, kamor se je njen oče preselil iz okolice Ribnice. Danes živi v Knoxvillu, v zvezni državi Tennessee in je tam predavateljica geografije na univerzi, hkrati pa tudi častna konzulka Republike Slovenije.


24.09.2018

Christopher Thiery

Tolmaču Christopherju Thieryju težko pripišemo narodnost, saj je popolnoma dvojezičen in v ljubezni med angleščino in francoščino ločuje podobno kot mati med svojima dvema otroka. Nekdaj osebni tolmač več francoskih predsednikov, od Mitterranda do Chiraca, je vrsto let spremljal drobovje delovanja svetovne politike.


17.09.2018

Gáspár Miklós Tamás

Dr. Gáspár Miklós Tamás je brezposeln, torej brez rednega dohodka. Ima štiri otroke. Čeprav pravi, da je njegovo finančno stanje zadovoljivo, nikoli ne ve, koliko denarja bo imel naslednji mesec. Odvisen je od pisanja časopisnih člankov, zato se ne more povsem svobodno posvetiti svojemu delu.


10.09.2018

Italee Watson, jamajška reggae pevka

Italee Watson je aktivistka in bojevnica ljubezni. Vzgajali so jo v rastafarijanskem duhu, v Kingstonu je otroštvo preživela v duhovni skupnosti z drugimi družinami. Je glasbenica nove generacije reggaeja, podpisana je pod naslovi skladb z velikimi glasbenimi imeni. Med drugim je nastopala z jamajškim zvezdnikom Shaggyjem.


03.09.2018

Jennifer Clement - predsednica mednarodnega Pena

Raziskovalni novinarji v Mehiki ne končajo v zaporu, ampak v grobu,” je močna fraza, ki jo je v pogovoru z nami pred časom izrekla prva ženska predsednica mednarodnega Pena Jennifer Clement. O Mehiki ve veliko, saj je bila prej tudi predsednica mehiškega Pena, je pa tudi pisateljica, v okviru organizacije, ki ji predseduje, pa se zavzema za svobodo medijev. In te, kot sama pravi, še ni na vidiku – zadnja leta se namreč pri Penu ukvarjajo z umori svobodomiselnih blogerjev in pisateljev v Bangladešu, Mehiki, Etiopiji, Egiptu, pa tudi v Evropi smo priča sovraštvu do tistih novinarjev, ki opravljajo delo države, policije. Pišejo o mafiji, trgovini z orožjem in drogami ter tudi o skorumpiranih politikih. Spomnimo se malteške preiskovalne novinarke Daphne Caruana Galizia, pa slovaškega preiskovalnega novinarja Jána Kuciaka – oba sta razkrivanje umazanih političnih podrobnosti plačala s svojim življenjem. Z Jennifer Clement bomo tako ugotavljali, ali je moč peresa še silnejša od meča, povedala bo tudi, kako jo je zaznamovalo prijateljstvo z našim pesnikom Tomažem Šalamunom ter zakaj mehiške deklice oblačijo v fantovska oblačila in jih skrivajo v jamah.


09.07.2018

Avdo Avdić

Njegove metode raziskovanja in pridobivanja informacij so nekonvencionalne, a pri svojem delo ima vedno le en cilj: prikazovanje resnice. Avdo Avdić je eden najbolj prepoznavnih novinarjev v medijskem prostoru Bosne in Hercegovine, z odkrivanjem skrivališč vojnih zločincev, razkrivanjem gospodarskega kriminala in pranja denarja ter stisk sodržavljanov je oblasti večkrat postavil na laž, hkrati pa izpostavil sistemske težave povojne ureditve Bosne in Hercegovine. Lani je objavil dokumentarec o izginjanju tujih donacij, namenjenih povojni obnovi Srebrenice, v katerem natančno prikaže bogatenje peščice in bedo večine prebivalcev mesta, a si ga v Bosni in Hercegovini ni drznila predvajati nobena televizija.


15.06.2018

Declan Hill

Declan Hill je na univerzi Oxford doktoriral iz prirejanja nogometnih tekem. Kanadski raziskovalni novinar je pred desetletjem izdal odmevno knjigo The Fix: Organized Crime and Soccer. V njej je podrobno razkril delovanje azijske stavniške mafije, katere lovke segajo po vsem svetu. Tudi do Slovenije, trdi Hill. Prepričan je, da bosta na svetovnem prvenstvu v Rusiji vsaj ena ali dve tekmi prodani, predvsem zato, ker nekatere nacionalne nogometne zveze delujejo netransparentno in ne plačujejo nogometašev. Kot enega izmed ključnih problemov nogometa izpostavlja tudi spolno podkupovanje, v večini moške druščine sodnikov so v določenih situacijah lahko zelo ranljive … In to premeteni, do zadnje podrobnosti informirani in organizirani mafijci, znajo izkoristiti. Energični Declan Hill trenutno deluje na nemški univerzi v Würzburgu. Navkljub razkrivanju kočljivih stavniških poslov, se za svojo varnost ne boji. Morda tudi zato, ker je v prostem času navdušen amaterski boksar.


11.06.2018

Rohan Dasgupta

Rohan Dasgupta je karizmatični sitarist, ki redno koncertira na svetovnih odrih. Med svojo evropsko turnejo je v Evropi osebno med drugim povedal, kako je preživel leta strogega tradicionalnega učenja, pa tudi, da je pred tem raje brcal žogo. Ugotavlja, da je največja sprememba, ki jo danes videvamo v svetu, da ljudje postajajo vse bolj pohlepni. Namesto tega bi se morali več umetniško izražati. Njegova religija je glasba.


04.06.2018

Margarita Ulokina

Tokratna gostja oddaje Evropa osebno je Margarita Ulokina, violinistka, ruska Slovenka


28.05.2018

Dean Barker

Dean Barker je legendarni novozelandski jadralec, ki je z vetrom prepotoval svet in se večkrat zaustavil tudi v Sloveniji


21.05.2018

Jo Nesbo

40 milijonov prodanih knjig, prevedenih v 40 jezikov, cel kup nagrad in zvezdniški status na Norveškem, od koder prihaja – tako bi najlažje opisali dosežke pisatelja kriminalnih romanov Joa Nesboja. Njegov glavni knjižni lik inšpektor Harry Hole je vse prej kot običajen povprečnež – veliko večino časa je to prenapeta in neznosna oseba z bogato zgodovino zlorabe drog in alkohola, precejšnjim številom razpadlih zvez in temačnih epizod v življenju. Kako razmišlja njegov stvaritelj, ki je bil nekdaj uspešen nogometaš, vojaški pilot, borzni posrednik in velika rock zvezda, ob obisku Slovenije pa je šel plezati na Osp, slišite v oddaji Evropa osebno.


14.05.2018

Aram Bartholl

Aram Barholl, priznani nemški konceptualni umetnik, ki se ukvarja s prepletanjem digitalne in analogne resničnosti.


07.05.2018

Organske kavbojke v najem

Za ene hlače iz jeansa, ki jih hitro zavržemo, tekstilna industrija porabi 7 tisoč litrov vode, poleg tega v naravo spusti še mnogo strupenih stvari


30.04.2018

Umetnik, ki ni svoboden, je kot ptica v kletki

Romunski igralec, režiser in pisec Ovidiu Mihaita v svojem baru v središču Temišvarja vodi neodvisno gledališko skupino. Igralec po poklicu je pustil igralsko kariero na stranskem tiru, saj se je kot pravi sam poročil s peresom. Zdaj piše avtorske gledališke tekste, scenarije za filme in kritike v revijah, hkrati pa vodi bar in Muzej komunističnega potrošnika. V srednji šoli je z odliko opravil bobnarski izpit in sodeloval v metalskih ter jazzovskih skupinah. Zdaj sicer glasbo igra le v dveh predstavah svojega teatra, v bližnji prihodnosti pa namerava znova ustanoviti metalsko skupino.


16.04.2018

Terry Eagleton

Terry Eagleton je eden najbolj znanih in vplivnih britanskih intelektualcev, literarni in tudi družbeni kritik, ki predava na najuglednejših svetovnih univerzah. Njegova dela so prevedena v številne svetovne jezike in prodana v več milijonih izvodov. Kar nekaj njegovih del je izšlo tudi v slovenščini, nazadnje Upanje brez optimizma, ki ga je predstavil na letošnjem literarnem festivalu Fabula.


09.04.2018

Lukas Bärfuss, švicarski pisatelj

Švicarskega pisatelja Lukasa Bärfussa je o življenju učila ulica, njegova fakulteta pa je bila knjižnica. “Na knjižnice zato ne gledam samo kot na prostor, kjer lahko bereš, ampak je to tudi prostor, v katerem je toplo in prijetno. Ta izkušnja me je nekako oblikovala. Drugače gledam na družbo in hitro opazim, kako se ta vede do najbolj ranljivih v njej.” Zatirani, nesrečni, potisnjeni na rob … to so njegove muze. Kot recimo dekle z motnjami v duševnem razvoju Dora, ki si želi le ljubezni. “Ljubezen lahko zelo škodi, strast je lahko zelo boleča, a brez nje nismo nič. Odtis, ki ga v življenju pusti ljubezen, je ogromen. Dora vztraja pri tem, hoče ljubezen, kakršna že to je. Svojemu prijatelju ne boste nikoli dejali, naj se ne zaljubi, ker bo zaradi tega trpel, a to vsi pravijo Dori, ki pa je že na robu družbe.” Kako so njegovi starši dopustili, da se je tudi sam v preteklosti znašel na robu družbe, zakaj daje glas zatiranim in neslišanim in ali se je z izdajo romana o samomoru brata pomiril z njegovo smrtjo, je povedal v oddaji Evropa osebno.


02.04.2018

Brian de Lord

Ko se je pri enajstih letih z Zanzibarja s starši preselil na angleško podeželje, so mu vrstniki dejali, da ne govori prave različice angleščine. Zaradi sprememb in menjave okolja je postal problematičen, rekli so mu otrok s posebnimi potrebami. Ugotovil je, da ni edini in da želi pomagati nemotiviranim otrokom. Brian de Lord je socialni delavec in vodja več centrov za ogrožene otroke in mladostnike. Ukvarja se z agresivnimi in zanemarjenimi posamezniki, pripadniki tolp in radikaliziranimi mladimi.


Stran 11 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov