Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUAPAC [júpak] je v začetku leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj prekinila stike, pa je s tem zapolnil vrzeli. A ker v svetu atomov nič ni, kot se zdi, v tokratni Frekvenci raziskujemo, čemu koristijo nestabilni elementi, kaj sploh pomeni odkriti nek element, zakaj novinci še lep čas ne bodo imeli svojih imen in kdo neki je ukradel kurčatovij.
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUPAC je konec lanskega leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj zaključila, pa je s tem zapolnil vrzeli. Novi so elementi z vrstnimi števili 113, 115, 117 in 118, tako da je skupno zdaj elementov 118.
Renij in hafnij imata častno mesto zadnjih odkritih stabilnih elementov – to je bilo leta 1925. Odtlej so jih odkrili še 31, a so vsi radioaktivni, torej nestabilni.
Opremo za iskanje oziroma pripravo novih supertežkih elementov imajo v nemškem Darmstadtu, ruski Dubni, japonskem inštitutu RIKEN v Tokiu ter v ameriških laboratorijih Lawrence Livermore in Oak Ridge. Odkrivanje supertežkih elementov poteka tako, da v tarčo iz težkega elementa streljamo hiter curek atomov lažjega elementa. Pri večini trkov se ne zgodi nič ali pa se razletijo še na lažje elemente; včasih pa se zgodi, da je trk uspešen, jedri se zlijeta in nastane atom supertežkega elementa.
“V tarčo iz bizmuta smo streljali s curkom cinkovih atomov. Pri združitvi oziroma fuzijski reakciji je nastal izotop elementa 113. Masno število tega elementa je 278, vrstno pa 113. Celotna raziskava je trajala devet let,” je pojasnil dr. Kosuke Morita, vodja Enote za supertežke elemente na japonskem inštitutu RIKEN.
“Odkrivamo vse težja in težja atomska jedra, kar pomeni, da se v njih gnete vse več protonov. Elektroni se ob tem gibljejo hitreje in hitreje, pomembna postaja tudi Einsteinova relativnost. Sprašujemo se, ali bodo ti elementi še sodili v tako lepo postrojen sistem elementov, njihove lastnosti se namreč malenkost razlikujejo. Trenutno se vlagajo ogromna raziskovalna prizadevanja, da bi natančno dognali kemijske lastnosti na novo odkritih elementov,” pa je pojasnil dr. Krzysztof Rykaczewski iz ameriškega laboratorija Oak Ridge.
Da je element priznan za na novo odkritega, ga je treba pripraviti v zadostni količini ali pa enolično identificirati njegove razpadne produkte, potem pa to s ponovljivim postopkom storiti še v kakšnem drugem laboratoriju.
Poimenovanje kemijskih elementov je stvar velikega prestiža, kar je že večkrat pripeljalo do dolgoletnih sporov. V kemiji velja, da sme novi element poimenovati njegov odkritelj. Ime lahko dobi po geografskih pojmih, nebesnih telesih, svojih lastnostih, mitoloških bitjih ali znanstvenikih, ki niso več živi.
Dandanes je poimenovanje elementov občutljiv politični problem, kjer IUPAC išče kompromis med pritiski več laboratorijev, ki so bili udeleženi pri odkritju posameznega elementa. Preprečiti želijo ponovitev vojne poimenovanja, ki se je vlekla od leta 1960 do 1997.
Novoodkrita elementa 104 in 105 so po svoje poimenovali Američani in Rusi, saj so si oboji lastili prvo odkritje. Američani so ju imenovali ruterfordij in hanij, Rusi pa kurčatovij in nielsborij. Vse do leta 1997 so uporabljali vsak svoji imeni, kar pa razen različnih periodni sistemov v vzhodnem in zahodnem bloku ni predstavljajo večjih nevšečnosti, saj so ti težki elementi praktično neuporabni.
Rusi so že napovedali, da bodo pri elementu 115 vztrajali pri imenu moskovij, medtem ko Japonci še niso razkrili, ali se bodo odločili za japonij, rikenij ali kaj tretjega. Poleg tega pa se na spletu pojavljajo tudi bolj in manj resne peticije za poimenovanja. Pod peticijo, da bi element 115 poimenovali lemij po preminulem pevcu Lemmyju, se je do zdaj podpisalo več kot 155 000 ljudi, obstaja tudi peticija, da bi element 118 poimenovali Stardust po poslednjem albumu prav tako preminulega pevca Davida Bowieja, naspletu je dostopna tudi peticija za ime oktarin po barvi v delih Terryja Pratchetta, ki je nabrala že več kot 50 000 podpisov. Kljub temu je težko verjeti, da bodo resni znanstveniki takšne pobude vzeli resno.
Vsi štirje novi elementi so nestabilni in imajo sila kratke razpolovne čase.
Ne gre za sekunde, to bilo prelepo. Za zdaj smo potrdili dva izotopa elementa 117, govorimo lahko o nekaj deset milisekund dolgi življenjski dobi. Pri elementu 115 gre za štiri izotope, obstojijo pa lahko nekaj desetink sekunde. – dr. Rykaczewski o obstojnosti novih elementov.
Neposredne uporabne vrednosti novi elementi zato (še) nimajo in je še lep čas ne bodo imeli, a to ne pomeni, da je njihove odkritje nepomembno. Številni raziskovalci namreč menijo, da se okrog elementa 120 začne tako imenovani otok
stabilnosti, kakor imenujemo supertežke elemente, ki so bistveno stabilnejši. Najbolj smele napovedi govorijo celo o več dni dolgih razpolovnih časih, kar bi bilo povsem dovolj, da bi poiskali tudi praktično uporabo elementov ter jim izmerili vse kemične lastnosti.
A nekateri elementi, ki smo jih umetno proizvedli v 20. stoletju, imajo kljub nestabilnosti pomembno uporabno vrednost. Plutonija v naravni praktično ni, danes pa ga letno proizvedemo več kot 20 ton, večino kot nezaželen stranski produkt pri delovanju jedrskih reaktorjev. A prav plutonij je bil v drugi svetovni vojni ključen za izdelavo atomske bombe.
672 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUAPAC [júpak] je v začetku leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj prekinila stike, pa je s tem zapolnil vrzeli. A ker v svetu atomov nič ni, kot se zdi, v tokratni Frekvenci raziskujemo, čemu koristijo nestabilni elementi, kaj sploh pomeni odkriti nek element, zakaj novinci še lep čas ne bodo imeli svojih imen in kdo neki je ukradel kurčatovij.
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUPAC je konec lanskega leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj zaključila, pa je s tem zapolnil vrzeli. Novi so elementi z vrstnimi števili 113, 115, 117 in 118, tako da je skupno zdaj elementov 118.
Renij in hafnij imata častno mesto zadnjih odkritih stabilnih elementov – to je bilo leta 1925. Odtlej so jih odkrili še 31, a so vsi radioaktivni, torej nestabilni.
Opremo za iskanje oziroma pripravo novih supertežkih elementov imajo v nemškem Darmstadtu, ruski Dubni, japonskem inštitutu RIKEN v Tokiu ter v ameriških laboratorijih Lawrence Livermore in Oak Ridge. Odkrivanje supertežkih elementov poteka tako, da v tarčo iz težkega elementa streljamo hiter curek atomov lažjega elementa. Pri večini trkov se ne zgodi nič ali pa se razletijo še na lažje elemente; včasih pa se zgodi, da je trk uspešen, jedri se zlijeta in nastane atom supertežkega elementa.
“V tarčo iz bizmuta smo streljali s curkom cinkovih atomov. Pri združitvi oziroma fuzijski reakciji je nastal izotop elementa 113. Masno število tega elementa je 278, vrstno pa 113. Celotna raziskava je trajala devet let,” je pojasnil dr. Kosuke Morita, vodja Enote za supertežke elemente na japonskem inštitutu RIKEN.
“Odkrivamo vse težja in težja atomska jedra, kar pomeni, da se v njih gnete vse več protonov. Elektroni se ob tem gibljejo hitreje in hitreje, pomembna postaja tudi Einsteinova relativnost. Sprašujemo se, ali bodo ti elementi še sodili v tako lepo postrojen sistem elementov, njihove lastnosti se namreč malenkost razlikujejo. Trenutno se vlagajo ogromna raziskovalna prizadevanja, da bi natančno dognali kemijske lastnosti na novo odkritih elementov,” pa je pojasnil dr. Krzysztof Rykaczewski iz ameriškega laboratorija Oak Ridge.
Da je element priznan za na novo odkritega, ga je treba pripraviti v zadostni količini ali pa enolično identificirati njegove razpadne produkte, potem pa to s ponovljivim postopkom storiti še v kakšnem drugem laboratoriju.
Poimenovanje kemijskih elementov je stvar velikega prestiža, kar je že večkrat pripeljalo do dolgoletnih sporov. V kemiji velja, da sme novi element poimenovati njegov odkritelj. Ime lahko dobi po geografskih pojmih, nebesnih telesih, svojih lastnostih, mitoloških bitjih ali znanstvenikih, ki niso več živi.
Dandanes je poimenovanje elementov občutljiv politični problem, kjer IUPAC išče kompromis med pritiski več laboratorijev, ki so bili udeleženi pri odkritju posameznega elementa. Preprečiti želijo ponovitev vojne poimenovanja, ki se je vlekla od leta 1960 do 1997.
Novoodkrita elementa 104 in 105 so po svoje poimenovali Američani in Rusi, saj so si oboji lastili prvo odkritje. Američani so ju imenovali ruterfordij in hanij, Rusi pa kurčatovij in nielsborij. Vse do leta 1997 so uporabljali vsak svoji imeni, kar pa razen različnih periodni sistemov v vzhodnem in zahodnem bloku ni predstavljajo večjih nevšečnosti, saj so ti težki elementi praktično neuporabni.
Rusi so že napovedali, da bodo pri elementu 115 vztrajali pri imenu moskovij, medtem ko Japonci še niso razkrili, ali se bodo odločili za japonij, rikenij ali kaj tretjega. Poleg tega pa se na spletu pojavljajo tudi bolj in manj resne peticije za poimenovanja. Pod peticijo, da bi element 115 poimenovali lemij po preminulem pevcu Lemmyju, se je do zdaj podpisalo več kot 155 000 ljudi, obstaja tudi peticija, da bi element 118 poimenovali Stardust po poslednjem albumu prav tako preminulega pevca Davida Bowieja, naspletu je dostopna tudi peticija za ime oktarin po barvi v delih Terryja Pratchetta, ki je nabrala že več kot 50 000 podpisov. Kljub temu je težko verjeti, da bodo resni znanstveniki takšne pobude vzeli resno.
Vsi štirje novi elementi so nestabilni in imajo sila kratke razpolovne čase.
Ne gre za sekunde, to bilo prelepo. Za zdaj smo potrdili dva izotopa elementa 117, govorimo lahko o nekaj deset milisekund dolgi življenjski dobi. Pri elementu 115 gre za štiri izotope, obstojijo pa lahko nekaj desetink sekunde. – dr. Rykaczewski o obstojnosti novih elementov.
Neposredne uporabne vrednosti novi elementi zato (še) nimajo in je še lep čas ne bodo imeli, a to ne pomeni, da je njihove odkritje nepomembno. Številni raziskovalci namreč menijo, da se okrog elementa 120 začne tako imenovani otok
stabilnosti, kakor imenujemo supertežke elemente, ki so bistveno stabilnejši. Najbolj smele napovedi govorijo celo o več dni dolgih razpolovnih časih, kar bi bilo povsem dovolj, da bi poiskali tudi praktično uporabo elementov ter jim izmerili vse kemične lastnosti.
A nekateri elementi, ki smo jih umetno proizvedli v 20. stoletju, imajo kljub nestabilnosti pomembno uporabno vrednost. Plutonija v naravni praktično ni, danes pa ga letno proizvedemo več kot 20 ton, večino kot nezaželen stranski produkt pri delovanju jedrskih reaktorjev. A prav plutonij je bil v drugi svetovni vojni ključen za izdelavo atomske bombe.
Kako lahko naredim kar največ dobrega? Naj premišljeno doniram samo skrbno izbranim humanitarnim organizacijam ali naj se raje odločam čustveno in pomagam po trenutni inerciji? Pod drobnogled smo vzeli koncept učinkovitega altruizma, ki skuša pomagati na podlagi merljivih dokazov, hkrati pa je deležen tudi številnih kritik. Razpravljamo o različnih konceptih altruizma in dobrodelnosti, vlogi posameznika, države in korporacij.
Ranga Dias z ameriške univerze Rochester je leta 2020 zaslovel, potem ko je v reviji Nature poročal o prvem superprevodniku pri sobni temperaturi. To je bil velikanski uspeh, eden izmed svetih gralov moderne fizike, ki je Diasu na široko odprl pot do Nobelove nagrade, svetu pa do učinkovitejše prihodnosti z manj izgubami energije. A danes vemo, da je za njegovim domnevnim odkritjem prevara in vrsta goljufij. Poneverbe podatkov v znanosti postajajo vse pogostejše, dodatno skrb vnaša sivo polje umetne inteligence, ki namesto znanstvenikov lahko piše tudi članke. Kako je z integriteto v znanosti, kako lahko vemo, kaj je res in kdo zavaja?
Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.
V ponedeljek je minilo 300 let od rojstva Immanuela Kanta, slovitega modreca iz Königsberga, ki je močno zaznamoval filozofijo. Kant velja za prvega sodobnega filozofa, njegovo delo pa presega meje časa in nam še vedno predstavlja prvovrstno oporo pri naslavljanju temeljnih vprašanj o našem obstoju, našem razumevanju in naši odgovornosti.
Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?
“Prosimo vas, da zaprete oči, med preiskavo se tudi ne pogovarjamo.” To so začetne besede asistenta v ambulanti za merjenje električne dejavnosti možganov EEG, kamor se je tokrat, ob skorajšnji stoletnici prve meritve na človeku, povabila tudi Frekvenca X. Elektroencefalograf je naprava, ki jo je na človeku prvič uporabil nemški psihiater Hans Berger 6. julija 1924. Kljub svoji starosti se tehnologija do danes ni prav veliko spremenila, ob merjenju dejavnosti še vedno na glavo postavijo elektrode, ob pomoči katerih ugotavljajo mogoča odstopanja od normalne električne dejavnosti možganov. Pravzaprav jim “na daleč” prisluškujejo. In to so delali tudi, ko se je na Nevrološki kliniki pri vodji Centra za epilepsijo odraslih dr. Bogdanu Lorberju oglasila Maja Stepančič. Vabljeni torej na posebno zvočno izkušnjo, prisluškovali boste lahko preiskavi EEG.
Če omenimo oceane, na kaj pomislite? Večina ljudi pomisli na ribe in na njihovo slanost …, na biologijo in kemijo morja torej. Toda tisto, kar res zaznamuje oceane, je njihova fizika.
Tokratna Frekvenca X se spet sprehaja po največjih ali najzanimivejših dosežkih meseca. Marec je mesec, ko naša oddaja praznuje rojstni dan, mesec, ko se podeljujejo Jesenkove nagrade; letos je nagrado za življenjsko delo prejela prof. dr. Nina Gunde Cimerman z biotehniške fakultete, ki bo tudi naša gostja. Poleg tega naj omenimo še nekaj novic iz sveta znanosti: govorili bomo o pomembni raziskavi Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik v zvezi z anafilaksijo, povabili se bomo na pojedino zvezd, ki se hranijo tudi s planeti, in odgovorili na vprašanje, zakaj antropocen ne bo postal uradno poimenovanje dobe, v kateri ima največji vpliv na okolje človek.
Je biti velik ali majhen v naravi prednost ali slabost? Kaj pa zares velik? Frekvenca X, poljudnoznanstvena oddaja Vala 202, svoj 15. rojstni dan praznuje s sebi enakimi. Pred mladim občinstvom in v čisto pravem radijskem studiu načenjamo temo velikosti in kako ta vpliva na ves živi svet okoli nas. Potujte z nami skozi zgodovino našega planeta in odkrijte največja bitja, ki so ga poseljevala. Kaj je pripomoglo k temu, da so po Zemlji nekoč lomastili megalomanski kuščarji in kako so se sploh premikali? Zakaj so kiti še dandanes tako ogromni in ali so orjaški pajki in kačji pastirji sploh mogoči? In kaj imata o fantazijskih bitjih, kot so leteči zmaji, krilati konji pegazi, palčki in velikani iz pripovedk, povedati fizika in biologija? Zagrizli pa bomo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani. Kako se je z našo velikostjo igrala evolucija in do kod še lahko zrastemo? Kako bi živeli, če bi se nenadoma – kot Alica – povečali ali pomanjšali? Zaneslo pa nas bo tudi daleč stran v vesolje z misijo, da se domislimo planeta, na katerem bi lahko obstajali velikani.
Preselimo se 15 let v preteklost, natančneje – odpotujemo v 9. april leta 2009, ko je Mija Škrabec Arbanas pripravila eno izmed prvih oddaj, ki so v Frekvenci X obravnavale vesolje. V tem času se je marsikaj spremenilo: od vse daljših sprehodov astronavtov zunaj vesoljskih postaj do napredka pri razvoju vesoljskih oblačil, ki omogočajo boljšo gibljivost, do raztrosa človeškega pepela v vesolju. 15-letni napredek v raziskovanju vesolja komentira naš dolgoletni strokovni sodelavec astronom in astrofizik Tomaž Zwitter.
Gost v tokratni Frekvenci X je bil Roger Penrose, zelo eminentno ime svetovne matematične fizike, ki se ga velikokrat omenja v povezavi Stephenom Hawkingom. Penrose je v svoji dolgi karieri pomembno prispeval predvsem k teoriji splošne relativnosti, je pa tudi avtor tako imenovanih Penrose-Hawking teoremov o singularnostih, ki so mu prinesli Nobelovo nagrado in ki pravijo, da se črne luknje tvorijo iz zelo splošnih pogojev sesedanja materije ter da se v središču črne luknje ustvari singularnost v končnem času. V oddaji se z njim sprašujemo tudi, kaj je v sodobni fiziki moda, kaj vera in kaj fantazija, dotaknemo se tudi vprašanja, kako pri umetni inteligenci 'izračunati' razumevanje in kako enigmatična je fizika možganov.
Ob Tednu možganov, ki je letos posvečen spolnosti, raziskujemo odvisnost od pornografije, kakšni so simptomi, kaj se dogaja v naših možganih, zakaj je lahko izpostavljenost otrok in mladostnikov pornografiji problematična in kakšne dodatne nevarnosti je prinesel razmah sodobnih tehnologij. V skupni epizodi z oddajo Možgani na dlani na Prvem tudi o pozitivnih plateh rabe pornografije.
Ste vedeli, da bo na celotni progi drugega tira porabljenih za pet Eifflovih stolpov jeklenih armatur? Inženirji, gradbinci in izvajalci del pa seveda pri gradnji ne uporabljajo le kovinskih pripomočkov. Kakšna je znanost za gradnjo predorov, kako ti sploh nastanejo, kdo pri tem sodeluje in kje vse lahko strokovnjaki sploh kopljejo predore? V oddaji slišite tudi zvoke iz globin enega izmed slovenskih predorov.
Februar je pri koncu in Frekvenca X njegove zadnje ure, ki so zaradi prestopnega leta pravzaprav bonus, izkorišča za prelet tem, ki so ta mesec odmevale v znanosti. Maja Ratej raziskuje avtoimunske bolezni in zakaj jih bomo lahko morda v dogledni prihodnosti uspešno zdravili. Preverila je tudi, kakšna velikanka je na novo odkrita anakonda v Južni Ameriki in koliko več vemo o dinozavrih 200 let po njihovem odkritju. Več pa tudi o tem, da se lahko v Ljubljani po novem pomudite pri Hallersteinovem zvezdnem opazovalniku, pa o ameriškem zasebnem naskoku na Luno, rasni genetiki in celo gensko spremenjenih bananah.
Pred kratkim smo se s Frekvenco X mudili v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, v kateri se že 70 let ukvarjajo s trki osnovnih delcev. Gre za megalomansko raziskovalno območje na meji med Švico in Francijo v Ženevi, pod katerim je 27 kilometrov dolg Veliki hadronski trkalnik. V njem so, spomnimo, leta 2012 ob pomoči velikanskih detektorjev potrdili obstoj Higgsovega bozona. Trki, ki se z velikanskimi energijami in hitrostmi dogajajo v pospeševalniku, razkrivajo delovanje vesolja v njegovih prvih trenutkih, ob tem pa se poskušajo raziskovalci dokopati tudi do odgovorov na to, kaj bi utegnila biti temna snov in kako bolje spoznati antimaterijo.
Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javnost obvesti, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj vznemiriti. Skladno s sodobnimi smernicami za zagotavljanje varnosti, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah, je človeška napaka sprejemljiv vzrok za razlago neželenega dogodka le v zelo redkih primerih. Po temeljiti preučitvi okoliščin nesreče se večinoma namreč izkaže, da je za napako kriva sistemska pomanjkljivost in ne nepozoren posameznik. Česa nas lahko naučijo človeške napake, kakšni psihološki in varnostni mehanizmi so v ozadju, kako je zdravniškimi napakami in kakšna bo vloga umetne inteligence?
Pred evropskim dnem boja proti raku Maja Ratej poizveduje o napredku pri diagnostiki in zdravljenju raka, zastavlja pa si tudi vprašanje, kakšno liso je na tem področju pustila koronavirusna doba. V januarski beri novic na področju znanosti jo zanimajo odmevno odkritje 2500 let starih ostankov kompleksa mest v Amazoniji in novi poskusi pošiljanja plovil na Luno. Za konec pod drobnogled vzame še raziskovalni dosežek slovenskih znanstvenikov, ki je januarja odmeval tudi v mednarodnem tisku o popularni znanosti, in sicer kako iz milnega mehurčka ustvariti natančen laser.
V zadnjih nekaj letih se v spletnih časopisih pogosto znajdejo članki o mestih, ki bodo krojila našo prihodnost bivanja. Trajnostno, zeleno, obnovljivi viri energije, javni prevoz, 15-minutno mesto, individualnost bomo zamenjali za skupnost … to so pogosto napovedi velikih arhitekturnih birojev, ki snujejo tako imenovana mesta prihodnosti. Mesta, ki bodo nasledila takšna, kot jih poznamo danes.
V delu leta, ko na nas od vsepovsod prežijo okužbe dihal, pri Frekvenci X opazujemo simfonijo našega telesa v boju zoper njih. Še posebej nas zanimajo vročina, kašelj in kihanje, nad katerimi bdijo različni možganski dirigenti.
Povprečen posameznik v industrializiranih državah s hrano letno zaužije osem kilogramov aditivov, kupi pa le dva kilograma moke. Trend prehranjevanja, ki ga narekujeta pomanjkanje časa in velika količina priročnih, za takojšnje zaužitje pripravljenih živilskih izdelkov, gre namreč v smer, ko vedno manj obrokov pripravimo sami. Pri tem zaužijemo vedno več tako imenovane ultraprocesirane hrane, med katero spadajo čips, zamrznjena lazanja, sladke žitarice, rastlinske alternative za sir in meso in podobno. Kako taka hrana vpliva na naše telo in svet okoli nas? Kako jo prepoznati?
Neveljaven email naslov