Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom. Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum, brez katerega modernega sveta ne bi bilo. Matematika je izumila nezlomljive šifre, kar prinaša tudi svojevrstne težave.
Nezlomljive šifre prinašajo tudi težave
Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom.
Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum. Moderni časi pa seveda ponujajo tudi moderne algoritme za asimetrično šifriranje, ki so praktično nezlomljivi. To je preverjeno in dokazano matematično dejstvo, ki drži tudi, ko poznamo delovanje algoritma. Z najboljšimi računalniki za dešifriranje bi potrebovali krepko več časa, kot je staro celo vesolje.
V digitalnem svetu smo dobili nezlomljive ključavnice, ki pa prinašajo tudi nekatere pomisleke. Četudi bi legalno terjali dostop do šifriranih podatkov in imamo do njega pravico, ga iz tehničnih razlogov ne moremo dobiti.
“Pri asimetričnem šifriranju se uporablja sistem javnih in zasebnih ključev, tako odpade potreba po varnih kanalih.”
Šifriranje opravlja infrastrukturno vlogo, saj omogoča obstoj kupa storitev, ki jih brez šifriranja sploh ne bi bilo. Razne podatkovne baze, delovanje interneta, bančne transakcije in še kup drugih sistemov uporabljajo šifriranje. Po drugi strani nam šifriranje omogoča, da v modernem svetu pri komuniciranju obdržimo zasebnost, ki postaja izginjajoča dobrina.
Ko boste torej naslednjič obiskali kakšno spletno stran ali poslali kakšno sporočilo, se spomnite, da uporabljate eno izmed največjih matematičnih čudes, ki tudi slavni ameriški obveščevalni agenciji povzroča sive lase.
675 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom. Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum, brez katerega modernega sveta ne bi bilo. Matematika je izumila nezlomljive šifre, kar prinaša tudi svojevrstne težave.
Nezlomljive šifre prinašajo tudi težave
Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom.
Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum. Moderni časi pa seveda ponujajo tudi moderne algoritme za asimetrično šifriranje, ki so praktično nezlomljivi. To je preverjeno in dokazano matematično dejstvo, ki drži tudi, ko poznamo delovanje algoritma. Z najboljšimi računalniki za dešifriranje bi potrebovali krepko več časa, kot je staro celo vesolje.
V digitalnem svetu smo dobili nezlomljive ključavnice, ki pa prinašajo tudi nekatere pomisleke. Četudi bi legalno terjali dostop do šifriranih podatkov in imamo do njega pravico, ga iz tehničnih razlogov ne moremo dobiti.
“Pri asimetričnem šifriranju se uporablja sistem javnih in zasebnih ključev, tako odpade potreba po varnih kanalih.”
Šifriranje opravlja infrastrukturno vlogo, saj omogoča obstoj kupa storitev, ki jih brez šifriranja sploh ne bi bilo. Razne podatkovne baze, delovanje interneta, bančne transakcije in še kup drugih sistemov uporabljajo šifriranje. Po drugi strani nam šifriranje omogoča, da v modernem svetu pri komuniciranju obdržimo zasebnost, ki postaja izginjajoča dobrina.
Ko boste torej naslednjič obiskali kakšno spletno stran ali poslali kakšno sporočilo, se spomnite, da uporabljate eno izmed največjih matematičnih čudes, ki tudi slavni ameriški obveščevalni agenciji povzroča sive lase.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Neveljaven email naslov