Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom. Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum, brez katerega modernega sveta ne bi bilo. Matematika je izumila nezlomljive šifre, kar prinaša tudi svojevrstne težave.
Nezlomljive šifre prinašajo tudi težave
Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom.
Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum. Moderni časi pa seveda ponujajo tudi moderne algoritme za asimetrično šifriranje, ki so praktično nezlomljivi. To je preverjeno in dokazano matematično dejstvo, ki drži tudi, ko poznamo delovanje algoritma. Z najboljšimi računalniki za dešifriranje bi potrebovali krepko več časa, kot je staro celo vesolje.
V digitalnem svetu smo dobili nezlomljive ključavnice, ki pa prinašajo tudi nekatere pomisleke. Četudi bi legalno terjali dostop do šifriranih podatkov in imamo do njega pravico, ga iz tehničnih razlogov ne moremo dobiti.
“Pri asimetričnem šifriranju se uporablja sistem javnih in zasebnih ključev, tako odpade potreba po varnih kanalih.”
Šifriranje opravlja infrastrukturno vlogo, saj omogoča obstoj kupa storitev, ki jih brez šifriranja sploh ne bi bilo. Razne podatkovne baze, delovanje interneta, bančne transakcije in še kup drugih sistemov uporabljajo šifriranje. Po drugi strani nam šifriranje omogoča, da v modernem svetu pri komuniciranju obdržimo zasebnost, ki postaja izginjajoča dobrina.
Ko boste torej naslednjič obiskali kakšno spletno stran ali poslali kakšno sporočilo, se spomnite, da uporabljate eno izmed največjih matematičnih čudes, ki tudi slavni ameriški obveščevalni agenciji povzroča sive lase.
675 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom. Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum, brez katerega modernega sveta ne bi bilo. Matematika je izumila nezlomljive šifre, kar prinaša tudi svojevrstne težave.
Nezlomljive šifre prinašajo tudi težave
Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom.
Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum. Moderni časi pa seveda ponujajo tudi moderne algoritme za asimetrično šifriranje, ki so praktično nezlomljivi. To je preverjeno in dokazano matematično dejstvo, ki drži tudi, ko poznamo delovanje algoritma. Z najboljšimi računalniki za dešifriranje bi potrebovali krepko več časa, kot je staro celo vesolje.
V digitalnem svetu smo dobili nezlomljive ključavnice, ki pa prinašajo tudi nekatere pomisleke. Četudi bi legalno terjali dostop do šifriranih podatkov in imamo do njega pravico, ga iz tehničnih razlogov ne moremo dobiti.
“Pri asimetričnem šifriranju se uporablja sistem javnih in zasebnih ključev, tako odpade potreba po varnih kanalih.”
Šifriranje opravlja infrastrukturno vlogo, saj omogoča obstoj kupa storitev, ki jih brez šifriranja sploh ne bi bilo. Razne podatkovne baze, delovanje interneta, bančne transakcije in še kup drugih sistemov uporabljajo šifriranje. Po drugi strani nam šifriranje omogoča, da v modernem svetu pri komuniciranju obdržimo zasebnost, ki postaja izginjajoča dobrina.
Ko boste torej naslednjič obiskali kakšno spletno stran ali poslali kakšno sporočilo, se spomnite, da uporabljate eno izmed največjih matematičnih čudes, ki tudi slavni ameriški obveščevalni agenciji povzroča sive lase.
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Neveljaven email naslov