Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fizika sil, ki so udeležene pri uporabi varnostnega pasu v vozilu, je brezkompromisno jasna – sile, ki delujejo na telo v hipnem primežu prometne nesreče, se z njim igrajo kot z lutko, sploh če ni pripeto z varnostnim pasom. Frekvenca X preverja sile, ki so v ozadju (ne)uporabe varnostnega pasu. Privežite se z nami!
Sile, ki delujejo na telo med prometno nesrečo, se z njim igrajo kot z lutko, sploh če ni pripeto z varnostnim pasom
Lani je v Sloveniji umrlo 45 voznikov in 16 potnikov osebnih vozil, 21 od teh oziroma 34 odstotkov jih med nesrečo ni bilo pripetih. V Združenih državah Amerike celo na primer opažajo, da več kot polovica najstnikov in mlajših odraslih, ki so leta 2014 umrli v prometnih nesrečah, ni bila pripeta. Nesreče, ki jih je povzročila neuporaba varnostnega pasu, tam na leto prinesejo več kot 45 milijard dolarjev stroškov.
“Ljudje naj uporabljajo varnostni pas, saj nas ta še posebej obvaruje pri čelnih trkih.” – fizik dr. Jurij Bajc
Uporaba varnostnega pasu bi morala biti za nas samoumevna, tudi če sedimo na zadnjih sedežih, poudarja Bojan Oblak z Agencije za varnost prometa. “A to je šele polovica dela. Pomembno je, da pas poravnaš.” Nepravilno nameščen pas lahko namreč povzroči še dodatno škodo. Če si ga ne pripnemo prav, če je preveč ohlapen, lahko med prometno nesrečo še dodatno poškoduje hrbtenico.
Oblak je ob tem opozoril na nepravilno miselnost, da se na krajših vožnjah ni treba pripeti. “Ne zavedamo se velikih sil. Človeško telo je pretežko, da bi se pri 30 km/h samo ujelo. Prirejeno je za hitrost do 7 km/h.“
“Če imam zadaj potnika nepripetega, ne speljem, dokler se ne pripne. To je lahko moj potencialni ubijalec.”- Bojan Oblak, Agencija za varnost prometa
Fizik dr. Jurij Bajc z ljubljanske pedagoške fakultete pravi, da je varnostni pas pomemben zaradi dveh vidikov: z njegovo uporabo se sila ob trku porazdeli po celem telesu, podaljša pa se tudi pot, kar je ključno pri tem, da kar se da zmanjšamo silo.
Kot je izračunal, je pri trku s hitrostjo 30 km/h sila, ki deluje na telo, približno sedemkrat večja od običajne sile teže. Pri 70 kg težkem človeku je ta sila ekvivalentna masi 500 kg. Če pa ob tem ne uporabljamo varnostnega pasu, sila ustreza masi petih ton! Kaj pa 90 km/h? “Če bi vzeli enako razdaljo, bi bile sile devetkrat večje, z uporabo varnostnega pasu bi bila ta sila približno 4,5 tone.” Za lažjo predstavo: hitrost 30 km/h bi na primer dosegli s skokom s 3,5 metra višine, sama sila, ki bi delovala ob tem, pa je odvisna od načina doskoka. Skok na toge noge bi imel podobne posledice, kot če priletimo v vetrobransko steklo.
Kot sva še naračunala, bi človek, ki bi se v oviro nepripet brez zaviranja zaletel s hitrostjo 90 km/h, v vetrobransko steklo priletel s silo, ki bi ustrezala masi 45 ton.
“Hitrost 90 km/h doseže padajoče telo (človek), če skoči z višine okoli 32 metrov, torej z 10. ali 11. nadstropja.” – Jurij Bajc
Le tri sekunde potrebujemo, da se privežemo! Če želiš biti drugačen in zato neprivezan, pomisli, kako drugačen boš, če v nesreči “poletiš” skozi okno!
Pripnite se. Dr. Bajc o silah ob nesreči. pic.twitter.com/kbtw1Bydwj
— Frekvenca X (@FrekvencaX) March 23, 2017
673 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Fizika sil, ki so udeležene pri uporabi varnostnega pasu v vozilu, je brezkompromisno jasna – sile, ki delujejo na telo v hipnem primežu prometne nesreče, se z njim igrajo kot z lutko, sploh če ni pripeto z varnostnim pasom. Frekvenca X preverja sile, ki so v ozadju (ne)uporabe varnostnega pasu. Privežite se z nami!
Sile, ki delujejo na telo med prometno nesrečo, se z njim igrajo kot z lutko, sploh če ni pripeto z varnostnim pasom
Lani je v Sloveniji umrlo 45 voznikov in 16 potnikov osebnih vozil, 21 od teh oziroma 34 odstotkov jih med nesrečo ni bilo pripetih. V Združenih državah Amerike celo na primer opažajo, da več kot polovica najstnikov in mlajših odraslih, ki so leta 2014 umrli v prometnih nesrečah, ni bila pripeta. Nesreče, ki jih je povzročila neuporaba varnostnega pasu, tam na leto prinesejo več kot 45 milijard dolarjev stroškov.
“Ljudje naj uporabljajo varnostni pas, saj nas ta še posebej obvaruje pri čelnih trkih.” – fizik dr. Jurij Bajc
Uporaba varnostnega pasu bi morala biti za nas samoumevna, tudi če sedimo na zadnjih sedežih, poudarja Bojan Oblak z Agencije za varnost prometa. “A to je šele polovica dela. Pomembno je, da pas poravnaš.” Nepravilno nameščen pas lahko namreč povzroči še dodatno škodo. Če si ga ne pripnemo prav, če je preveč ohlapen, lahko med prometno nesrečo še dodatno poškoduje hrbtenico.
Oblak je ob tem opozoril na nepravilno miselnost, da se na krajših vožnjah ni treba pripeti. “Ne zavedamo se velikih sil. Človeško telo je pretežko, da bi se pri 30 km/h samo ujelo. Prirejeno je za hitrost do 7 km/h.“
“Če imam zadaj potnika nepripetega, ne speljem, dokler se ne pripne. To je lahko moj potencialni ubijalec.”- Bojan Oblak, Agencija za varnost prometa
Fizik dr. Jurij Bajc z ljubljanske pedagoške fakultete pravi, da je varnostni pas pomemben zaradi dveh vidikov: z njegovo uporabo se sila ob trku porazdeli po celem telesu, podaljša pa se tudi pot, kar je ključno pri tem, da kar se da zmanjšamo silo.
Kot je izračunal, je pri trku s hitrostjo 30 km/h sila, ki deluje na telo, približno sedemkrat večja od običajne sile teže. Pri 70 kg težkem človeku je ta sila ekvivalentna masi 500 kg. Če pa ob tem ne uporabljamo varnostnega pasu, sila ustreza masi petih ton! Kaj pa 90 km/h? “Če bi vzeli enako razdaljo, bi bile sile devetkrat večje, z uporabo varnostnega pasu bi bila ta sila približno 4,5 tone.” Za lažjo predstavo: hitrost 30 km/h bi na primer dosegli s skokom s 3,5 metra višine, sama sila, ki bi delovala ob tem, pa je odvisna od načina doskoka. Skok na toge noge bi imel podobne posledice, kot če priletimo v vetrobransko steklo.
Kot sva še naračunala, bi človek, ki bi se v oviro nepripet brez zaviranja zaletel s hitrostjo 90 km/h, v vetrobransko steklo priletel s silo, ki bi ustrezala masi 45 ton.
“Hitrost 90 km/h doseže padajoče telo (človek), če skoči z višine okoli 32 metrov, torej z 10. ali 11. nadstropja.” – Jurij Bajc
Le tri sekunde potrebujemo, da se privežemo! Če želiš biti drugačen in zato neprivezan, pomisli, kako drugačen boš, če v nesreči “poletiš” skozi okno!
Pripnite se. Dr. Bajc o silah ob nesreči. pic.twitter.com/kbtw1Bydwj
— Frekvenca X (@FrekvencaX) March 23, 2017
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje: ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V tretji epizodi predstavljamo Marišo Gasparini, ki se je po magisteriju iz farmacije v Sloveniji odločila še za študij medicine na Kraljevem kolidžu v Londonu. Skoraj naključno je bila prisotna pri izdelavi tridimenzionalnih modelov src, kar jo je spodbudilo k specializaciji na otroški kardiologiji, s posebnim zanimanjem za kardiomiopatijo pri otrocih. Trenutno je specializantka na pediatričnem oddelku univerzitetne bolnišnice Lewisham v Londonu.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva.
Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.
20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?
Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.
Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec
Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".
Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Neveljaven email naslov