Fizika sil, ki so udeležene pri uporabi varnostnega pasu v vozilu, je brezkompromisno jasna – sile, ki delujejo na telo v hipnem primežu prometne nesreče, se z njim igrajo kot z lutko, sploh če ni pripeto z varnostnim pasom. Frekvenca X preverja sile, ki so v ozadju (ne)uporabe varnostnega pasu. Privežite se z nami!

Sile, ki delujejo na telo med prometno nesrečo, se z njim igrajo kot z lutko, sploh če ni pripeto z varnostnim pasom

Lani je v Sloveniji umrlo 45 voznikov in 16 potnikov osebnih vozil, 21 od teh oziroma 34 odstotkov jih med nesrečo ni bilo pripetih. V Združenih državah Amerike celo na primer opažajo, da več kot polovica najstnikov in mlajših odraslih, ki so leta 2014 umrli v prometnih nesrečah, ni bila pripeta. Nesreče, ki jih je povzročila neuporaba varnostnega pasu, tam na leto prinesejo več kot 45 milijard dolarjev stroškov.  

“Ljudje naj uporabljajo varnostni pas, saj nas ta še posebej obvaruje pri čelnih trkih.” – fizik dr. Jurij Bajc

Uporaba varnostnega pasu bi morala biti za nas samoumevna, tudi če sedimo na zadnjih sedežih, poudarja Bojan Oblak z Agencije za varnost prometa. “A to je šele polovica dela. Pomembno je, da pas poravnaš.” Nepravilno nameščen pas lahko namreč povzroči še dodatno škodo. Če si ga ne pripnemo prav, če je preveč ohlapen, lahko med prometno nesrečo še dodatno poškoduje hrbtenico.

Oblak je ob tem opozoril na nepravilno miselnost, da se na krajših vožnjah ni treba pripeti. “Ne zavedamo se velikih sil. Človeško telo je pretežko, da bi se pri 30 km/h samo ujelo. Prirejeno je za hitrost do 7 km/h.“

“Če imam zadaj potnika nepripetega, ne speljem, dokler se ne pripne. To je lahko moj potencialni ubijalec.”- Bojan Oblak, Agencija za varnost prometa

V vetrobransko steklo s silo, primerljivo masi 45 ton!

Fizik dr. Jurij Bajc z ljubljanske pedagoške fakultete pravi, da je varnostni pas pomemben zaradi dveh vidikov: z njegovo uporabo se sila ob trku porazdeli po celem telesu, podaljša pa se tudi pot, kar je ključno pri tem, da kar se da zmanjšamo silo.

Kot je izračunal, je pri trku s hitrostjo 30 km/h sila, ki deluje na telo, približno sedemkrat večja od običajne sile teže. Pri 70 kg težkem človeku je ta sila ekvivalentna masi 500 kg. Če pa ob tem ne uporabljamo varnostnega pasu, sila ustreza masi petih ton! Kaj pa 90 km/h? “Če bi vzeli enako razdaljo, bi bile sile devetkrat večje, z uporabo varnostnega pasu bi bila ta sila približno 4,5 tone.” Za lažjo predstavo: hitrost 30 km/h bi na primer dosegli s skokom s 3,5 metra višine, sama sila, ki bi delovala ob tem, pa je odvisna od načina doskoka. Skok na toge noge bi imel podobne posledice, kot če priletimo v vetrobransko steklo.

Kot sva še naračunala, bi človek, ki bi se v oviro nepripet brez zaviranja zaletel s hitrostjo 90 km/h, v vetrobransko steklo priletel s silo, ki bi ustrezala masi 45 ton.

“Hitrost 90 km/h doseže padajoče telo (človek), če skoči z višine okoli 32 metrov, torej z 10. ali 11. nadstropja.” – Jurij Bajc

Le tri sekunde potrebujemo, da se privežemo! Če želiš biti drugačen in zato neprivezan, pomisli, kako drugačen boš, če v nesreči “poletiš” skozi okno!

Pripnite se. Dr. Bajc o silah ob nesreči. pic.twitter.com/kbtw1Bydwj

— Frekvenca X (@FrekvencaX) March 23, 2017