Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na obisk v tokratno Frekvenco prihaja računalniška genialka, dekle, ki je tekom svoje študijske poti rokovalo samo in izključno z deseticami. Podoktorska študentka na Stanfordu stavi na področji bioinformatike in računske biologije, ki po njenem na široko odpirata pot v personalizirano medicino prihodnosti. Pri svojih 27 letih je še vedno kot otrok radovedno nenasitna za vsakršnim novim znanjem, pri čemer delo enači s prostim časom in svoje profesionalno poslanstvo s sanjami.
Računalniška genialka, dekle, ki je tekom svoje študijske poti rokovalo samo in izključno z deseticami
Marinka Žitnik je podoktorska študentka na Stanfordu. Stavi na področji bioinformatike in računske biologije, ki po njenem na široko odpirata pot v personalizirano medicino prihodnosti. Pri svojih 27 letih je še vedno kot otrok radovedna in nenasitna za vsakršnim novim znanjem, pri čemer delo enači s prostim časom in svoje profesionalno poslanstvo s sanjami. Je tudi ena izmed letošnjih dobitnikov zlatega znaka Jožefa Stefana.
Tako kot smo se nekoč učili brati in pisati črke, se moramo danes naučiti osnov programiranja in računalništva. “A ne le programiranja, ampak načina sistematičnega, algoritmičnega razmišljanja. Zdaj je tehnologija prisotna na skoraj vseh področjih. Algoritmi so pomembni za zgodovino, biologijo, novinarstvo … tovrstno znanje je vse bolj pomembno za napredek.”
Marinka je pozornost vzbudila že med študijem, ko se je o njej širil sloves “tiste, ki še kar vztraja pri povprečni oceni deset”. In tako je ostalo do konca.
Radovednost me je vodila naprej in dobra ocena je temu sledila. Naključno se je zgodilo, da so padale le desetke.
To prestižno odlikovanje, ki ga podeljujejo za najboljša doktorska dela na področju naravoslovnih in tehniških ved, je prejela za svoj odmeven doktorat o razvoju algoritmov umetne inteligence in strojnega učenja, ki omogoča sklepanje v velikih in večplastnih podatkovnih sistemih. Pri svojih 27 letih je zdaj podoktorska raziskovalka na ameriškem Stanfordu, kjer se je, kot pravi, delo zaradi stimulativnosti okolja preprosto zlilo s prostim časom.
Delu posvetim nič časa oziroma celoten dan. Imam tako srečo, da je to, kar delam, tisto, kar me najbolj zanima.
Marinka pravi, da je “razlog, zakaj je podatkovno rudarjenje postalo zelo aktualno v biologiji ta, da smo v zadnjem desetletju dobili ogromno novih tehnologij, ki lahko ustvarjajo zelo veliko podatkov.” Tako je za ovinkom na primer personalizirana medicina. “To je lahko nekaj zelo koristnega, da lahko zdravniki in strokovnjaki s tega področja uporabljajo ta orodja. Glede na to, kakšno diagnozo so imeli podobni pacienti v preteklosti in kakšna zdravila so dobili, se lahko zdaj na primer odločijo, kaj bi bilo dobro za konkretnega posameznika, ki je v tistem trenutku pred njim.”
673 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Na obisk v tokratno Frekvenco prihaja računalniška genialka, dekle, ki je tekom svoje študijske poti rokovalo samo in izključno z deseticami. Podoktorska študentka na Stanfordu stavi na področji bioinformatike in računske biologije, ki po njenem na široko odpirata pot v personalizirano medicino prihodnosti. Pri svojih 27 letih je še vedno kot otrok radovedno nenasitna za vsakršnim novim znanjem, pri čemer delo enači s prostim časom in svoje profesionalno poslanstvo s sanjami.
Računalniška genialka, dekle, ki je tekom svoje študijske poti rokovalo samo in izključno z deseticami
Marinka Žitnik je podoktorska študentka na Stanfordu. Stavi na področji bioinformatike in računske biologije, ki po njenem na široko odpirata pot v personalizirano medicino prihodnosti. Pri svojih 27 letih je še vedno kot otrok radovedna in nenasitna za vsakršnim novim znanjem, pri čemer delo enači s prostim časom in svoje profesionalno poslanstvo s sanjami. Je tudi ena izmed letošnjih dobitnikov zlatega znaka Jožefa Stefana.
Tako kot smo se nekoč učili brati in pisati črke, se moramo danes naučiti osnov programiranja in računalništva. “A ne le programiranja, ampak načina sistematičnega, algoritmičnega razmišljanja. Zdaj je tehnologija prisotna na skoraj vseh področjih. Algoritmi so pomembni za zgodovino, biologijo, novinarstvo … tovrstno znanje je vse bolj pomembno za napredek.”
Marinka je pozornost vzbudila že med študijem, ko se je o njej širil sloves “tiste, ki še kar vztraja pri povprečni oceni deset”. In tako je ostalo do konca.
Radovednost me je vodila naprej in dobra ocena je temu sledila. Naključno se je zgodilo, da so padale le desetke.
To prestižno odlikovanje, ki ga podeljujejo za najboljša doktorska dela na področju naravoslovnih in tehniških ved, je prejela za svoj odmeven doktorat o razvoju algoritmov umetne inteligence in strojnega učenja, ki omogoča sklepanje v velikih in večplastnih podatkovnih sistemih. Pri svojih 27 letih je zdaj podoktorska raziskovalka na ameriškem Stanfordu, kjer se je, kot pravi, delo zaradi stimulativnosti okolja preprosto zlilo s prostim časom.
Delu posvetim nič časa oziroma celoten dan. Imam tako srečo, da je to, kar delam, tisto, kar me najbolj zanima.
Marinka pravi, da je “razlog, zakaj je podatkovno rudarjenje postalo zelo aktualno v biologiji ta, da smo v zadnjem desetletju dobili ogromno novih tehnologij, ki lahko ustvarjajo zelo veliko podatkov.” Tako je za ovinkom na primer personalizirana medicina. “To je lahko nekaj zelo koristnega, da lahko zdravniki in strokovnjaki s tega področja uporabljajo ta orodja. Glede na to, kakšno diagnozo so imeli podobni pacienti v preteklosti in kakšna zdravila so dobili, se lahko zdaj na primer odločijo, kaj bi bilo dobro za konkretnega posameznika, ki je v tistem trenutku pred njim.”
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje: ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V tretji epizodi predstavljamo Marišo Gasparini, ki se je po magisteriju iz farmacije v Sloveniji odločila še za študij medicine na Kraljevem kolidžu v Londonu. Skoraj naključno je bila prisotna pri izdelavi tridimenzionalnih modelov src, kar jo je spodbudilo k specializaciji na otroški kardiologiji, s posebnim zanimanjem za kardiomiopatijo pri otrocih. Trenutno je specializantka na pediatričnem oddelku univerzitetne bolnišnice Lewisham v Londonu.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva.
Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.
20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?
Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.
Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec
Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".
Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Neveljaven email naslov