Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na obisk v tokratno Frekvenco prihaja računalniška genialka, dekle, ki je tekom svoje študijske poti rokovalo samo in izključno z deseticami. Podoktorska študentka na Stanfordu stavi na področji bioinformatike in računske biologije, ki po njenem na široko odpirata pot v personalizirano medicino prihodnosti. Pri svojih 27 letih je še vedno kot otrok radovedno nenasitna za vsakršnim novim znanjem, pri čemer delo enači s prostim časom in svoje profesionalno poslanstvo s sanjami.
Računalniška genialka, dekle, ki je tekom svoje študijske poti rokovalo samo in izključno z deseticami
Marinka Žitnik je podoktorska študentka na Stanfordu. Stavi na področji bioinformatike in računske biologije, ki po njenem na široko odpirata pot v personalizirano medicino prihodnosti. Pri svojih 27 letih je še vedno kot otrok radovedna in nenasitna za vsakršnim novim znanjem, pri čemer delo enači s prostim časom in svoje profesionalno poslanstvo s sanjami. Je tudi ena izmed letošnjih dobitnikov zlatega znaka Jožefa Stefana.
Tako kot smo se nekoč učili brati in pisati črke, se moramo danes naučiti osnov programiranja in računalništva. “A ne le programiranja, ampak načina sistematičnega, algoritmičnega razmišljanja. Zdaj je tehnologija prisotna na skoraj vseh področjih. Algoritmi so pomembni za zgodovino, biologijo, novinarstvo … tovrstno znanje je vse bolj pomembno za napredek.”
Marinka je pozornost vzbudila že med študijem, ko se je o njej širil sloves “tiste, ki še kar vztraja pri povprečni oceni deset”. In tako je ostalo do konca.
Radovednost me je vodila naprej in dobra ocena je temu sledila. Naključno se je zgodilo, da so padale le desetke.
To prestižno odlikovanje, ki ga podeljujejo za najboljša doktorska dela na področju naravoslovnih in tehniških ved, je prejela za svoj odmeven doktorat o razvoju algoritmov umetne inteligence in strojnega učenja, ki omogoča sklepanje v velikih in večplastnih podatkovnih sistemih. Pri svojih 27 letih je zdaj podoktorska raziskovalka na ameriškem Stanfordu, kjer se je, kot pravi, delo zaradi stimulativnosti okolja preprosto zlilo s prostim časom.
Delu posvetim nič časa oziroma celoten dan. Imam tako srečo, da je to, kar delam, tisto, kar me najbolj zanima.
Marinka pravi, da je “razlog, zakaj je podatkovno rudarjenje postalo zelo aktualno v biologiji ta, da smo v zadnjem desetletju dobili ogromno novih tehnologij, ki lahko ustvarjajo zelo veliko podatkov.” Tako je za ovinkom na primer personalizirana medicina. “To je lahko nekaj zelo koristnega, da lahko zdravniki in strokovnjaki s tega področja uporabljajo ta orodja. Glede na to, kakšno diagnozo so imeli podobni pacienti v preteklosti in kakšna zdravila so dobili, se lahko zdaj na primer odločijo, kaj bi bilo dobro za konkretnega posameznika, ki je v tistem trenutku pred njim.”
675 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Na obisk v tokratno Frekvenco prihaja računalniška genialka, dekle, ki je tekom svoje študijske poti rokovalo samo in izključno z deseticami. Podoktorska študentka na Stanfordu stavi na področji bioinformatike in računske biologije, ki po njenem na široko odpirata pot v personalizirano medicino prihodnosti. Pri svojih 27 letih je še vedno kot otrok radovedno nenasitna za vsakršnim novim znanjem, pri čemer delo enači s prostim časom in svoje profesionalno poslanstvo s sanjami.
Računalniška genialka, dekle, ki je tekom svoje študijske poti rokovalo samo in izključno z deseticami
Marinka Žitnik je podoktorska študentka na Stanfordu. Stavi na področji bioinformatike in računske biologije, ki po njenem na široko odpirata pot v personalizirano medicino prihodnosti. Pri svojih 27 letih je še vedno kot otrok radovedna in nenasitna za vsakršnim novim znanjem, pri čemer delo enači s prostim časom in svoje profesionalno poslanstvo s sanjami. Je tudi ena izmed letošnjih dobitnikov zlatega znaka Jožefa Stefana.
Tako kot smo se nekoč učili brati in pisati črke, se moramo danes naučiti osnov programiranja in računalništva. “A ne le programiranja, ampak načina sistematičnega, algoritmičnega razmišljanja. Zdaj je tehnologija prisotna na skoraj vseh področjih. Algoritmi so pomembni za zgodovino, biologijo, novinarstvo … tovrstno znanje je vse bolj pomembno za napredek.”
Marinka je pozornost vzbudila že med študijem, ko se je o njej širil sloves “tiste, ki še kar vztraja pri povprečni oceni deset”. In tako je ostalo do konca.
Radovednost me je vodila naprej in dobra ocena je temu sledila. Naključno se je zgodilo, da so padale le desetke.
To prestižno odlikovanje, ki ga podeljujejo za najboljša doktorska dela na področju naravoslovnih in tehniških ved, je prejela za svoj odmeven doktorat o razvoju algoritmov umetne inteligence in strojnega učenja, ki omogoča sklepanje v velikih in večplastnih podatkovnih sistemih. Pri svojih 27 letih je zdaj podoktorska raziskovalka na ameriškem Stanfordu, kjer se je, kot pravi, delo zaradi stimulativnosti okolja preprosto zlilo s prostim časom.
Delu posvetim nič časa oziroma celoten dan. Imam tako srečo, da je to, kar delam, tisto, kar me najbolj zanima.
Marinka pravi, da je “razlog, zakaj je podatkovno rudarjenje postalo zelo aktualno v biologiji ta, da smo v zadnjem desetletju dobili ogromno novih tehnologij, ki lahko ustvarjajo zelo veliko podatkov.” Tako je za ovinkom na primer personalizirana medicina. “To je lahko nekaj zelo koristnega, da lahko zdravniki in strokovnjaki s tega področja uporabljajo ta orodja. Glede na to, kakšno diagnozo so imeli podobni pacienti v preteklosti in kakšna zdravila so dobili, se lahko zdaj na primer odločijo, kaj bi bilo dobro za konkretnega posameznika, ki je v tistem trenutku pred njim.”
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Neveljaven email naslov