Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Ko letimo proti očesu orkana, je to najbolj nemirno območje. Takrat pihajo najmočnejši vetrovi, ki letalo sukajo levo in desno. Ko pa se enkrat prebijemo skozi orkan, nas čaka izjemen prizor - sončno vreme, okrog pa čudovite strukture oblakov, kot bi jih nekdo naslikal,” tako svojo pot skozi orkane opisuje meteorolog in lovec na orkane Ryan Rickert s 53. izvidniške meteorološke eskadrilje.
Da so orkani nekaj izjemnega (in hkrati grozljivega), se lahko prepričamo vsako poletje, ko silovito udarijo predvsem v državah v Karibskem morju. Letošnja orkanska sezona se zdaj približuje koncu, kaj pa nam je pustila? Veliko opustošenja, pa tudi vprašanj - ali je pojav vedno močnejših orkanov posledica našega vpliva na podnebje ali so vedno obstajali tako uničujoči orkani. Poleg tega pa se bomo z lovcem na orkane odpravili vse do očesa tropskega ciklona. Pripnite si varnostne pasove in poletite z nami.
V tropski ciklon smo se zapeljali z lovcem na orkane, ki pravi, da ga v središču orkana pričaka sončno vreme, okrog očesa pa je izjemna kompozicija uničujočih oblakov
“Ko letimo proti očesu orkana, je to najbolj nemirno območje. Takrat pihajo najmočnejši vetrovi, ki letalo sukajo levo in desno. Ko pa se enkrat prebijemo skozi orkan, nas čaka izjemen prizor – sončno vreme, okrog pa čudovite strukture oblakov, kot bi jih nekdo naslikal,” tako svojo pot skozi orkane opisuje meteorolog in lovec na orkane Ryan Rickert s 53. izvidniške meteorološke eskadrilje.
Da so orkani nekaj izjemnega (in hkrati grozljivega), se lahko prepričamo vsako poletje, ko silovito udarijo predvsem v državah v Karibskem morju. Letošnja orkanska sezona se zdaj približuje koncu, kaj pa nam je pustila? Veliko opustošenja, pa tudi vprašanj – ali je pojav vedno močnejših orkanov posledica našega vpliva na podnebje ali so vedno obstajali tako uničujoči orkani. Tom Knutson, NOAA
“Zaradi segrevanja ozračja je več izhlapevanja vode v atmosfero – tako so boljši pogoji za nastanek silovitih orkanov.”
Dejavnost orkanov je v Atlantskem oceanu je spremenljivka. V 50. letih prejšnjega stoletja jih je bilo veliko, dejavnost se je v 70., 80. in 90. letih vse do 1995 zmanjšala. Potem se je do leta 2010 spet okrepila, zdaj smo spet priča zmanjšanju števila tropskih ciklonov. Ni enega samega krivca, zakaj je tropskih ciklonov kdaj več in kdaj manj.
“Smo pa z našimi meteorološkimi modeli odkrili, da se povprečna moč orkanov zvišuje, do konca 21. stoletja naj bi se njihova moč povečala za dodatna dva odstotka, do takrat naj bi se temperatura morske gladine zvišala za 1,7 stopinje Celzija.”
Strokovnjaki pravijo, da si niti dva orkana nista podobna. Vsak ima svoje značilnosti, vsak ima svojo moč, vsak za seboj pusti ali opustošenje ali pa ga moči zapustijo, še preden doseže kopno. Vendar nobenega od njih ne smemo podcenjevati. Od leta 1900, odkar spremljajo orkane, smo tudi z meritvami, ki jih opravljajo naši sogovorniki, bolje pripravljeni na tropske ciklone. Za primerjavo – leta 1900 je orkan v Teksasu zahteval 8000 življenj, letošnji Harvey, Irma, Jose in Maria skupaj pa v Združenih državah 103. Če prištejemo zraven še otoke v Karibskem morju, je bilo letos žrtev 425.
Kako poteka izbor imen orkanov in da gre pri tem za zelo resno zadevo, je povedal Taoyong Peng, vodja Svetovne meteorološke organizacije, kjer odločajo o poimenovanju orkanov in tudi upokojitvi določenih imen.
670 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
“Ko letimo proti očesu orkana, je to najbolj nemirno območje. Takrat pihajo najmočnejši vetrovi, ki letalo sukajo levo in desno. Ko pa se enkrat prebijemo skozi orkan, nas čaka izjemen prizor - sončno vreme, okrog pa čudovite strukture oblakov, kot bi jih nekdo naslikal,” tako svojo pot skozi orkane opisuje meteorolog in lovec na orkane Ryan Rickert s 53. izvidniške meteorološke eskadrilje.
Da so orkani nekaj izjemnega (in hkrati grozljivega), se lahko prepričamo vsako poletje, ko silovito udarijo predvsem v državah v Karibskem morju. Letošnja orkanska sezona se zdaj približuje koncu, kaj pa nam je pustila? Veliko opustošenja, pa tudi vprašanj - ali je pojav vedno močnejših orkanov posledica našega vpliva na podnebje ali so vedno obstajali tako uničujoči orkani. Poleg tega pa se bomo z lovcem na orkane odpravili vse do očesa tropskega ciklona. Pripnite si varnostne pasove in poletite z nami.
V tropski ciklon smo se zapeljali z lovcem na orkane, ki pravi, da ga v središču orkana pričaka sončno vreme, okrog očesa pa je izjemna kompozicija uničujočih oblakov
“Ko letimo proti očesu orkana, je to najbolj nemirno območje. Takrat pihajo najmočnejši vetrovi, ki letalo sukajo levo in desno. Ko pa se enkrat prebijemo skozi orkan, nas čaka izjemen prizor – sončno vreme, okrog pa čudovite strukture oblakov, kot bi jih nekdo naslikal,” tako svojo pot skozi orkane opisuje meteorolog in lovec na orkane Ryan Rickert s 53. izvidniške meteorološke eskadrilje.
Da so orkani nekaj izjemnega (in hkrati grozljivega), se lahko prepričamo vsako poletje, ko silovito udarijo predvsem v državah v Karibskem morju. Letošnja orkanska sezona se zdaj približuje koncu, kaj pa nam je pustila? Veliko opustošenja, pa tudi vprašanj – ali je pojav vedno močnejših orkanov posledica našega vpliva na podnebje ali so vedno obstajali tako uničujoči orkani. Tom Knutson, NOAA
“Zaradi segrevanja ozračja je več izhlapevanja vode v atmosfero – tako so boljši pogoji za nastanek silovitih orkanov.”
Dejavnost orkanov je v Atlantskem oceanu je spremenljivka. V 50. letih prejšnjega stoletja jih je bilo veliko, dejavnost se je v 70., 80. in 90. letih vse do 1995 zmanjšala. Potem se je do leta 2010 spet okrepila, zdaj smo spet priča zmanjšanju števila tropskih ciklonov. Ni enega samega krivca, zakaj je tropskih ciklonov kdaj več in kdaj manj.
“Smo pa z našimi meteorološkimi modeli odkrili, da se povprečna moč orkanov zvišuje, do konca 21. stoletja naj bi se njihova moč povečala za dodatna dva odstotka, do takrat naj bi se temperatura morske gladine zvišala za 1,7 stopinje Celzija.”
Strokovnjaki pravijo, da si niti dva orkana nista podobna. Vsak ima svoje značilnosti, vsak ima svojo moč, vsak za seboj pusti ali opustošenje ali pa ga moči zapustijo, še preden doseže kopno. Vendar nobenega od njih ne smemo podcenjevati. Od leta 1900, odkar spremljajo orkane, smo tudi z meritvami, ki jih opravljajo naši sogovorniki, bolje pripravljeni na tropske ciklone. Za primerjavo – leta 1900 je orkan v Teksasu zahteval 8000 življenj, letošnji Harvey, Irma, Jose in Maria skupaj pa v Združenih državah 103. Če prištejemo zraven še otoke v Karibskem morju, je bilo letos žrtev 425.
Kako poteka izbor imen orkanov in da gre pri tem za zelo resno zadevo, je povedal Taoyong Peng, vodja Svetovne meteorološke organizacije, kjer odločajo o poimenovanju orkanov in tudi upokojitvi določenih imen.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Neveljaven email naslov