Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jocelyn Bell Burnell ima za sabo že več kot 50 let dela v astronomiji. Ampak njeno ključno odkritje se je zgodilo čisto na začetku. Prav na točki, ko je šele dobro začela svojo strokovno pot. Tedaj je nepričakovano naletela na nekaj, kar si sprva ni znala razložiti, in je odkritje v šali poimenovala kar »mali zeleni možje, Little Green Men«. Za svoje odkritje bi morala dobiti Nobelovo nagrado, a je ni. Dobil jo je njen mentor, kar je še danes eno od kontroverznih poglavij v zgodovini podeljevanja Nobelovih nagrad. Jocelyn Bell Burnell je v Oxford poklicala Maja Ratej.
V oddaji gostimo legendarno britansko astrofizičarko, ki je v 60. letih odkrila pulzarje, kar je močno zaznamovalo poznejšo astronomijo
Jocelyn Bell Burnell ima za sabo že več kot 50 let dela v astronomiji, njeno ključno odkritje pa se je zgodilo čisto na začetku, na točki, ko je šele dobro začela svojo strokovno pot. Nepričakovano je naletela na nekaj, česar si sprva ni znala razložiti, in je odkritje v šali poimenovala kar “mali zeleni možje, Little Green Men”. Za svoje odkritje bi morala dobiti Nobelovo nagrado, a je ni. Dobil jo je njen mentor, kar je še danes eno od kontroverznih poglavij v zgodovini podeljevanja Nobelovih nagrad.
Leta 1967 je bila Jocelyn Bell doktorska študentka. Na Univerzi v Cambridgu je sodelovala v projektu gradnje velikega radijskega teleskopa, lahko si ga predstavljate kot ogromen krožnik, ki je vzdolž linije sever – jug prečesaval nebo z eno samo nalogo: z njim so iskali izjemno močna in oddaljena galaktična jedra, ki so viri radijskih vlov, ali krajše kvazarje. Kot mlada študentka je ure in ure preživela ob rolah podatkov, ki jih je dnevno izbruhal teleskop. Vsak dan se je zakopala v novih 30 metrov papirja in iz grafov na njem interpretirala radijske signale iz vesolja. Nekega dne je naletela na nenavadne motnje, ki jih je poimenovala kar nesnaga. Signal je prihajal iz iste smeri in trajal točno določen čas. Zabrlel je za desetinko sekunde, nato utihnil in se po malo več kot sekundi spet oglasil. Vse to je trajalo približno minuto. V šali jih je poimenovala Little Green Men, Mali zeleni možje.
“Biti smo morali popolnoma prepričani, da gre za signal iz vesolja, da ni po sredi kakšna zemeljska motnja. Temu smo posvetili razmeroma veliko časa. Znano je namreč, da je pogosto v ozadju stvari, ki na prvi pogled delujejo tuje, nejasno, a obetavno, kakšen čisto enostaven in vsakdanji vzrok, ki še zdaleč ni dramatičen. Tako samo najprej poskusili iskati povsem nedramatične razlage. A jih nismo našli. Šlo je za pulzarje, ki nastanejo iz nevtronskih zvezd.”
Nevtronske zvezde se vrtijo in imajo dovolj močna magnetna polja, da s svojim vrtenjem v vse smeri oddajajo nabite delce. Nekaj te energije oddajo v obliki radijskih valov, ki prebadajo nebo kot žarki iz nebesnega svetilnika.
“Trenutno vemo, da je v galaksiji približno 3000 tovrstnih zvezd, po naših predvidevanjih pa naj bi jih bilo 100.000. Gre za stare zvezde, to so kot neke vrste zvezde, ki že živijo svoje posmrtno življenje. V svojem prejšnjem življenju so bile to izjemno velike zvezde, mnogo večje, kot je naše Sonce. Take zvezde ob koncu svojega življenja eksplodirajo, njihovo jedro pa se skrči. To jedro postane pulzar, ki se – medtem ko se krči – vrti vedno hitreje in hitreje. Nekateri pulzarji se zavrtijo več stokrat na sekundo, nekateri bolj počasni pa ‘le’ enkrat na nekaj deset sekund.”
Jocelyn Bell je pulzarje odkrila leta 1967. Sedem let pozneje so temu posvetili Nobelovo nagrado v fiziki. Ni je dobila ona, ampak njen mentor Anthony Hewish za – kot piše v obrazložitvi – ‘odločilno vlogo pri odkritju pulzarjev’, Jocelyn Bell v obrazložitvi ni bila omenjena niti z besedo.
“To je bila zelo pomembna Nobelova nagrada. Prvič se je namreč zgodilo, da so Nobelovo nagrado v fiziki podelili nekomu s področja astrofizike. To je bil prvovrsten precedens, ki je vodil v vedno nove in nove nagrade s tega področje, med drugim tudi letos … Pravzaprav sem bila ponosna, da je to sprožilo prav moje odkritje.” – Jocelyn Bell Burnell o tem, ali je bila kaj prizadeta, ko ni postala prejemnica Nobelove nagrade
V Silicijevi dolini so ji glavni tehnološki velikani lani podelili tako imenovano Breakthrough nagrado za dosežke na področju elementarne fizike, a je celoten znesek treh milijonov dolarjev namenila za spodbujanje večje enakosti med študenti. Ta denar naj bo po njenem namenjen ženskam, beguncem in predstavnikom manjšin, ki si želijo na Otoku študirati fiziko.
“Želela bi si, da bi manj ljudi trpelo za kompleksom psihološkega prevaranta. Želela bi si tudi, da v fiziki ne bi prevladovali le beli moški, to bi zelo prevetrilo samo disciplino. Celoten znesek nagrade sem namenila britanskemu Inštitutu za fiziko s prošnjo, da odprejo poseben sklad za študente iz manjšin, iz premalo zastopanih družbenih skupin. Denar je torej namenjen študentkam, študentom iz vrst beguncev, ljudem s posebnimi potrebami. Upam, da bomo s tem jedro fizike v Veliki Britaniji naredili malo bolj pisano in heterogeno.”
673 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Jocelyn Bell Burnell ima za sabo že več kot 50 let dela v astronomiji. Ampak njeno ključno odkritje se je zgodilo čisto na začetku. Prav na točki, ko je šele dobro začela svojo strokovno pot. Tedaj je nepričakovano naletela na nekaj, kar si sprva ni znala razložiti, in je odkritje v šali poimenovala kar »mali zeleni možje, Little Green Men«. Za svoje odkritje bi morala dobiti Nobelovo nagrado, a je ni. Dobil jo je njen mentor, kar je še danes eno od kontroverznih poglavij v zgodovini podeljevanja Nobelovih nagrad. Jocelyn Bell Burnell je v Oxford poklicala Maja Ratej.
V oddaji gostimo legendarno britansko astrofizičarko, ki je v 60. letih odkrila pulzarje, kar je močno zaznamovalo poznejšo astronomijo
Jocelyn Bell Burnell ima za sabo že več kot 50 let dela v astronomiji, njeno ključno odkritje pa se je zgodilo čisto na začetku, na točki, ko je šele dobro začela svojo strokovno pot. Nepričakovano je naletela na nekaj, česar si sprva ni znala razložiti, in je odkritje v šali poimenovala kar “mali zeleni možje, Little Green Men”. Za svoje odkritje bi morala dobiti Nobelovo nagrado, a je ni. Dobil jo je njen mentor, kar je še danes eno od kontroverznih poglavij v zgodovini podeljevanja Nobelovih nagrad.
Leta 1967 je bila Jocelyn Bell doktorska študentka. Na Univerzi v Cambridgu je sodelovala v projektu gradnje velikega radijskega teleskopa, lahko si ga predstavljate kot ogromen krožnik, ki je vzdolž linije sever – jug prečesaval nebo z eno samo nalogo: z njim so iskali izjemno močna in oddaljena galaktična jedra, ki so viri radijskih vlov, ali krajše kvazarje. Kot mlada študentka je ure in ure preživela ob rolah podatkov, ki jih je dnevno izbruhal teleskop. Vsak dan se je zakopala v novih 30 metrov papirja in iz grafov na njem interpretirala radijske signale iz vesolja. Nekega dne je naletela na nenavadne motnje, ki jih je poimenovala kar nesnaga. Signal je prihajal iz iste smeri in trajal točno določen čas. Zabrlel je za desetinko sekunde, nato utihnil in se po malo več kot sekundi spet oglasil. Vse to je trajalo približno minuto. V šali jih je poimenovala Little Green Men, Mali zeleni možje.
“Biti smo morali popolnoma prepričani, da gre za signal iz vesolja, da ni po sredi kakšna zemeljska motnja. Temu smo posvetili razmeroma veliko časa. Znano je namreč, da je pogosto v ozadju stvari, ki na prvi pogled delujejo tuje, nejasno, a obetavno, kakšen čisto enostaven in vsakdanji vzrok, ki še zdaleč ni dramatičen. Tako samo najprej poskusili iskati povsem nedramatične razlage. A jih nismo našli. Šlo je za pulzarje, ki nastanejo iz nevtronskih zvezd.”
Nevtronske zvezde se vrtijo in imajo dovolj močna magnetna polja, da s svojim vrtenjem v vse smeri oddajajo nabite delce. Nekaj te energije oddajo v obliki radijskih valov, ki prebadajo nebo kot žarki iz nebesnega svetilnika.
“Trenutno vemo, da je v galaksiji približno 3000 tovrstnih zvezd, po naših predvidevanjih pa naj bi jih bilo 100.000. Gre za stare zvezde, to so kot neke vrste zvezde, ki že živijo svoje posmrtno življenje. V svojem prejšnjem življenju so bile to izjemno velike zvezde, mnogo večje, kot je naše Sonce. Take zvezde ob koncu svojega življenja eksplodirajo, njihovo jedro pa se skrči. To jedro postane pulzar, ki se – medtem ko se krči – vrti vedno hitreje in hitreje. Nekateri pulzarji se zavrtijo več stokrat na sekundo, nekateri bolj počasni pa ‘le’ enkrat na nekaj deset sekund.”
Jocelyn Bell je pulzarje odkrila leta 1967. Sedem let pozneje so temu posvetili Nobelovo nagrado v fiziki. Ni je dobila ona, ampak njen mentor Anthony Hewish za – kot piše v obrazložitvi – ‘odločilno vlogo pri odkritju pulzarjev’, Jocelyn Bell v obrazložitvi ni bila omenjena niti z besedo.
“To je bila zelo pomembna Nobelova nagrada. Prvič se je namreč zgodilo, da so Nobelovo nagrado v fiziki podelili nekomu s področja astrofizike. To je bil prvovrsten precedens, ki je vodil v vedno nove in nove nagrade s tega področje, med drugim tudi letos … Pravzaprav sem bila ponosna, da je to sprožilo prav moje odkritje.” – Jocelyn Bell Burnell o tem, ali je bila kaj prizadeta, ko ni postala prejemnica Nobelove nagrade
V Silicijevi dolini so ji glavni tehnološki velikani lani podelili tako imenovano Breakthrough nagrado za dosežke na področju elementarne fizike, a je celoten znesek treh milijonov dolarjev namenila za spodbujanje večje enakosti med študenti. Ta denar naj bo po njenem namenjen ženskam, beguncem in predstavnikom manjšin, ki si želijo na Otoku študirati fiziko.
“Želela bi si, da bi manj ljudi trpelo za kompleksom psihološkega prevaranta. Želela bi si tudi, da v fiziki ne bi prevladovali le beli moški, to bi zelo prevetrilo samo disciplino. Celoten znesek nagrade sem namenila britanskemu Inštitutu za fiziko s prošnjo, da odprejo poseben sklad za študente iz manjšin, iz premalo zastopanih družbenih skupin. Denar je torej namenjen študentkam, študentom iz vrst beguncev, ljudem s posebnimi potrebami. Upam, da bomo s tem jedro fizike v Veliki Britaniji naredili malo bolj pisano in heterogeno.”
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Neveljaven email naslov