Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj zares pomeni, da moramo za zdrav imunski sistem bolj paziti na prehrano in se več gibati? V obojem je ključ, s katerim lahko našo imunsko uro prevrtimo nazaj.
Splošno znano je, da lahko začne imunski sistem z leti pešati, manj znano pa je, da imamo ob naši siceršnji starosti tudi imunsko starost. Obe pa sta si lahko precej različni. Nekdo jih ima na primer 40, imunsko pa je star šele 25, nekdo drug z isto letnico rojstva pa je lahko imunsko že 60-letnik. Kako je to mogoče, zakaj se naša imunska ura vrsti različno hitro in ali je res tudi to, da imajo nekateri ljudje že prirojeno boljši imunski sistem? Marsikaj v zvezi s tem nam bo pojasnil sistemski imunolog Shai Shen-Orr z izraelskega inštituta za tehnologijo Technion.
Naš imunski sistem je izjemno zamotan, pravzaprav po zapletenosti dosega drugo mesto v našem telesu, takoj za možgani. V njegovem okrilju deluje več sto različnih tipov celic in signalnih molekul, ki jih nadzira več kot osem tisoč genov. V zadnjih letih raziskovalci začenjajo ugotavljati, da se naš imunski sistem s starostjo rutinsko spreminja v skladu z neko vnaprej določeno potjo, po kateri potujemo od mladih let, v oddaji pojasni Shen-Orr.
"To, da smo si v imunskem odzivu tako različni, preprosto pomeni, da po tej cesti potujemo različno hitro. V naši raziskavi je sodelovalo 135 ljudi v dveh starostnih skupinah; od 20 do 31 let in od 60 do 96. let. Sledili smo jim devet let in podrobno spremljali spremembe v njihovem imunskem sistemu. Ugotovili smo, da se vsi pomikajo po isti poti, le z različno hitrostjo. Ko doženemo pot, lahko natančno napovemo imunski odziv pri posamezniku, na tak način je mogoče napovedati tudi dočakano življenjsko starost posameznika."
Na to, da skozi življenje hitimo z različno imunsko hitrostjo, vpliva več dejavnikov. Med najpomembnejšimi so okolje, geni in slabe razvade.
Shai Shen-Orr je s sodelavci primerjal otroke, ki so živeli v Bangladešu, in njihove vrstnike, ki so odraščali v Kaliforniji. Ugotovili so, da rek, kar te ne ubije, te naredi močnejšega, ne drži povsem. "Zaključki študije so pokazali, da imajo otroci iz držav v razvoju imunski sistem bolj podoben imunskemu sistemu odraslih v razvitih državah, kot pa otrok v teh državah. Imajo torej precej postaran imunski sistem."
Preveč agresivno okolje torej terja svoj davek, nič bolje pa ni, če se skušamo obdati s pretirano sterilnim okoljem. "To je povezano s porastom avtoimunih bolezni v razvitem svetu, o čemer govori higienska hipoteza oz. predpostavko, da morda živimo v preveč čistem okolju," odgovarja Shen-Orr. "Primerjajmo to z možgani. Vemo, da moramo otroke po rojstvu izpostaviti različnim stimulacijam. Na tak način se jim razvijejo nevronske povezave … podobno je z imunskim sistemom. Ko se otrok rodi, se mora njegov imunski sistem začeti učiti, kar v zelo čistem okolju ni mogoče. Tak sistem se začne posledično pretirano odzivati na dogodke, na katere se v običajnih razmerah ne bi smel. V državah v razvoju v Afriki so pri ljudeh, ki se iz dežele preselijo v mesta, opazili zmanjšanje infekcijskih bolezni in hkratno povečanje avtoimunih bolezni."
Z leti začenja naš imunski sistem pešati. Po večini o glavni razmejitveni starosti med imunskim sistemom v dobri formi in tistim, ki se začenja krhati, govorimo okrog 60. leta, pojasnjuje Shen-Orr. Pri tem se poraja vprašanja, ali je mogoče naše imunsko staranje omiliti, upočasniti, nemara celo obrniti? Po mnenju imunologov lahko to storimo na več načinov, ključni pri tem pa so gibanje, ustrezna prehrana in opustitev slabih navad.
Britanska imunologinja Janet Lord je v nedavni študiji preučevala imunski sistem 125 rekreativnih kolesarjev, starih od 55 do 79 let. Večina od njih je dolge kolesarske izzive premagovala že desetletja. V primerjavi z vrstniki so bili vitkejši, v boljši formi in močnejši. Ob tem pa so pri njih zaznali tolikšno količino imunsko pomembnih T-celic, kot jih imajo običajno veliko mlajši ljudje. Raziskovalci ob tem dodajajo, da bi lahko bile degenerativne spremembe v našem imunskem sistemu tudi posledica pretirano sedečega življenjskega sloga. Po priporočilih naj bi vsak posameznik za zdrav imunski sistem dnevno naredil približno 10 tisoč korakov, ob upoštevanju, da mu to omogoča njegovo zdravstveno stanje.
Slabo prehranjevanje nas imunsko postara. Pri tem igrajo ključno vlogo mikroorganizmi v našem črevesju. Stremeti moramo k temu, da vzdržujemo njihovo raznolikost s čim bolj polnovredno hrano in ustreznimi probiotiki. Mikrobi v našem telesu namreč ne pomenijo le ščita pred tujki, ampak na neki način tudi programirajo naš imunski sistem. Starejši ljudje in tisti posamezniki, ki se spopadajo z boleznimi, ki jih spodbujajo različna vnetja, od revmatoidnega artritisa, astme, alergije in sladkorne bolezni, naj bi imeli manj raznolik mikrobiom. "Črevesje je drugi najbolj izpostavljen organ, takoj za kožo. Zato vseskozi komunicira z imunskim sistemom, medtem ko spreminja svojo vsebino, imunski sistem pa na podlagi tega prilagaja svojo sestavo. Posledično sprememba mikrobioma povzroči, da lahko postane imunski sistem bolj ali manj razdražen. Ena od nedavnih študij je med drugim pokazala, da lahko sprememba mikrobioma spremeni učinkovitost zdravil oz. terapij za zdravljenje rakavih obolenj," opozarja Shen-Orr.
Druga od metod za zaviranje imunskega staranja pa je zmanjšan vnos kalorij, znova ob predpostavki, da govorimo o zdravih posameznikih. Kot pravi Shen-Orr, "diete, ki posnemajo post, po eni strani zmanjšajo raven vnetnih procesov v telesu, po drugi strani pa med postom telo izpostavimo stresu. Zaženejo se evolucijski prilagoditveni mehanizmi stradanja, ki dajejo prednost obnavljanju namesto rasti in razmnoževanju. Ko smo raziskovali navado izmenjavanja posta in prehranjevanja pri ljudeh, smo opazili, da se telo ob tem bolje obnavlja in ustvarja nove imunske celice. Zaleže že znano razmerje 16 proti 8; da smo torej v dnevu 16 ur brez hrane in da se prehranjujemo le v preostanku 8 ur na dan. Rezultati se pokažejo, če to počnemo že enkrat na teden."
Kot kažejo raziskave, imajo kadilci v primerjavi z ljudmi svoje starosti, ki ne kadijo, starejši imunski sistem. Tudi uživanje alkohola ima svoje slabosti. Raziskovalci so pri rednih uživalcih alkohola ugotovili šibkejši odziv makrofagov, torej tistih vojščakov v imunskem sistemu, ki najprej napadejo vsiljivca. Obsežno uživanje alkohola zmanjša tudi število limfocitov, torej celic specialnih imunskih enot. Posledično se boste vsake viroze, če vas že obišče, težje znebili.
688 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj zares pomeni, da moramo za zdrav imunski sistem bolj paziti na prehrano in se več gibati? V obojem je ključ, s katerim lahko našo imunsko uro prevrtimo nazaj.
Splošno znano je, da lahko začne imunski sistem z leti pešati, manj znano pa je, da imamo ob naši siceršnji starosti tudi imunsko starost. Obe pa sta si lahko precej različni. Nekdo jih ima na primer 40, imunsko pa je star šele 25, nekdo drug z isto letnico rojstva pa je lahko imunsko že 60-letnik. Kako je to mogoče, zakaj se naša imunska ura vrsti različno hitro in ali je res tudi to, da imajo nekateri ljudje že prirojeno boljši imunski sistem? Marsikaj v zvezi s tem nam bo pojasnil sistemski imunolog Shai Shen-Orr z izraelskega inštituta za tehnologijo Technion.
Naš imunski sistem je izjemno zamotan, pravzaprav po zapletenosti dosega drugo mesto v našem telesu, takoj za možgani. V njegovem okrilju deluje več sto različnih tipov celic in signalnih molekul, ki jih nadzira več kot osem tisoč genov. V zadnjih letih raziskovalci začenjajo ugotavljati, da se naš imunski sistem s starostjo rutinsko spreminja v skladu z neko vnaprej določeno potjo, po kateri potujemo od mladih let, v oddaji pojasni Shen-Orr.
"To, da smo si v imunskem odzivu tako različni, preprosto pomeni, da po tej cesti potujemo različno hitro. V naši raziskavi je sodelovalo 135 ljudi v dveh starostnih skupinah; od 20 do 31 let in od 60 do 96. let. Sledili smo jim devet let in podrobno spremljali spremembe v njihovem imunskem sistemu. Ugotovili smo, da se vsi pomikajo po isti poti, le z različno hitrostjo. Ko doženemo pot, lahko natančno napovemo imunski odziv pri posamezniku, na tak način je mogoče napovedati tudi dočakano življenjsko starost posameznika."
Na to, da skozi življenje hitimo z različno imunsko hitrostjo, vpliva več dejavnikov. Med najpomembnejšimi so okolje, geni in slabe razvade.
Shai Shen-Orr je s sodelavci primerjal otroke, ki so živeli v Bangladešu, in njihove vrstnike, ki so odraščali v Kaliforniji. Ugotovili so, da rek, kar te ne ubije, te naredi močnejšega, ne drži povsem. "Zaključki študije so pokazali, da imajo otroci iz držav v razvoju imunski sistem bolj podoben imunskemu sistemu odraslih v razvitih državah, kot pa otrok v teh državah. Imajo torej precej postaran imunski sistem."
Preveč agresivno okolje torej terja svoj davek, nič bolje pa ni, če se skušamo obdati s pretirano sterilnim okoljem. "To je povezano s porastom avtoimunih bolezni v razvitem svetu, o čemer govori higienska hipoteza oz. predpostavko, da morda živimo v preveč čistem okolju," odgovarja Shen-Orr. "Primerjajmo to z možgani. Vemo, da moramo otroke po rojstvu izpostaviti različnim stimulacijam. Na tak način se jim razvijejo nevronske povezave … podobno je z imunskim sistemom. Ko se otrok rodi, se mora njegov imunski sistem začeti učiti, kar v zelo čistem okolju ni mogoče. Tak sistem se začne posledično pretirano odzivati na dogodke, na katere se v običajnih razmerah ne bi smel. V državah v razvoju v Afriki so pri ljudeh, ki se iz dežele preselijo v mesta, opazili zmanjšanje infekcijskih bolezni in hkratno povečanje avtoimunih bolezni."
Z leti začenja naš imunski sistem pešati. Po večini o glavni razmejitveni starosti med imunskim sistemom v dobri formi in tistim, ki se začenja krhati, govorimo okrog 60. leta, pojasnjuje Shen-Orr. Pri tem se poraja vprašanja, ali je mogoče naše imunsko staranje omiliti, upočasniti, nemara celo obrniti? Po mnenju imunologov lahko to storimo na več načinov, ključni pri tem pa so gibanje, ustrezna prehrana in opustitev slabih navad.
Britanska imunologinja Janet Lord je v nedavni študiji preučevala imunski sistem 125 rekreativnih kolesarjev, starih od 55 do 79 let. Večina od njih je dolge kolesarske izzive premagovala že desetletja. V primerjavi z vrstniki so bili vitkejši, v boljši formi in močnejši. Ob tem pa so pri njih zaznali tolikšno količino imunsko pomembnih T-celic, kot jih imajo običajno veliko mlajši ljudje. Raziskovalci ob tem dodajajo, da bi lahko bile degenerativne spremembe v našem imunskem sistemu tudi posledica pretirano sedečega življenjskega sloga. Po priporočilih naj bi vsak posameznik za zdrav imunski sistem dnevno naredil približno 10 tisoč korakov, ob upoštevanju, da mu to omogoča njegovo zdravstveno stanje.
Slabo prehranjevanje nas imunsko postara. Pri tem igrajo ključno vlogo mikroorganizmi v našem črevesju. Stremeti moramo k temu, da vzdržujemo njihovo raznolikost s čim bolj polnovredno hrano in ustreznimi probiotiki. Mikrobi v našem telesu namreč ne pomenijo le ščita pred tujki, ampak na neki način tudi programirajo naš imunski sistem. Starejši ljudje in tisti posamezniki, ki se spopadajo z boleznimi, ki jih spodbujajo različna vnetja, od revmatoidnega artritisa, astme, alergije in sladkorne bolezni, naj bi imeli manj raznolik mikrobiom. "Črevesje je drugi najbolj izpostavljen organ, takoj za kožo. Zato vseskozi komunicira z imunskim sistemom, medtem ko spreminja svojo vsebino, imunski sistem pa na podlagi tega prilagaja svojo sestavo. Posledično sprememba mikrobioma povzroči, da lahko postane imunski sistem bolj ali manj razdražen. Ena od nedavnih študij je med drugim pokazala, da lahko sprememba mikrobioma spremeni učinkovitost zdravil oz. terapij za zdravljenje rakavih obolenj," opozarja Shen-Orr.
Druga od metod za zaviranje imunskega staranja pa je zmanjšan vnos kalorij, znova ob predpostavki, da govorimo o zdravih posameznikih. Kot pravi Shen-Orr, "diete, ki posnemajo post, po eni strani zmanjšajo raven vnetnih procesov v telesu, po drugi strani pa med postom telo izpostavimo stresu. Zaženejo se evolucijski prilagoditveni mehanizmi stradanja, ki dajejo prednost obnavljanju namesto rasti in razmnoževanju. Ko smo raziskovali navado izmenjavanja posta in prehranjevanja pri ljudeh, smo opazili, da se telo ob tem bolje obnavlja in ustvarja nove imunske celice. Zaleže že znano razmerje 16 proti 8; da smo torej v dnevu 16 ur brez hrane in da se prehranjujemo le v preostanku 8 ur na dan. Rezultati se pokažejo, če to počnemo že enkrat na teden."
Kot kažejo raziskave, imajo kadilci v primerjavi z ljudmi svoje starosti, ki ne kadijo, starejši imunski sistem. Tudi uživanje alkohola ima svoje slabosti. Raziskovalci so pri rednih uživalcih alkohola ugotovili šibkejši odziv makrofagov, torej tistih vojščakov v imunskem sistemu, ki najprej napadejo vsiljivca. Obsežno uživanje alkohola zmanjša tudi število limfocitov, torej celic specialnih imunskih enot. Posledično se boste vsake viroze, če vas že obišče, težje znebili.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Xkurzija gre tokrat v laboratorij na prostem. Za geografe je namreč laboratorij kar cel svet in Jan Grilc se je z dr. Blažem Repetom odpravil na geografski izlet po Ljubljani. Opremo sta naložila kar na kolo in preučevala sestavo kamnin, vzorčila prst in odkrivala invazivne rastline. Kaj vse skrivajo ljubljanska tla? Kako je človek vplival na podobo naravnega parka in kako upravljati s tlemi v gosto poseljenem mestu?
Kaj skupnega imajo brbotanje, vonj po žveplu in železu ter zvok tekoče vode? V Xkurziji potujemo severovzhodno, natančneje med mineralne vrelce in mofete, posebne strukture naravnega izvira čistega in hladnega ogljikovega dioksida. V Ščavniški dolini v bližini Gornje Radgone obiščemo Ivanjševsko, Lokavško in Poličko slatino, s sabo vzamemo veliko glasnih in malo tišjih pripomočkov, ne pozabimo niti na milne mehurčke, ki nam pomagajo pri posebnem preizkusu.
Dobrodošli globoko v notranjosti človeškega telesa. V Xkurziji se namreč odpravljamo vse do naših mišic, kjer opazujemo njihovo električno aktivnost, natančneje aktivnost 639 skeletnih mišic, ekskluzivno pa prisluhnemo tudi zvoku ob njihovem krčenju.
Kolikokrat ste o kom, ki je delaven, slišali reči: “Priden je kot čebela,” nikoli pa niste slišali: “Marljiv je kot čmrlj?” Tako je morda zato, ker v ljudskem izročilu velja, da so čmrlji leni in počasni, čebele pa hitre in delavne. A kot lahko spoznamo na tokratni XKurziji, so čmrlji nenadomestljivi in še kako pomembni opraševalci. Ali ste vedeli, da so veliko hitrejši in spretnejši kot medonosna čebela? Da so sposobni opraševati tudi v vetru, dežju in mrazu in da je danes evropska trgovina s čmrlji vredna 50 milijonov evrov? Če smo vzbudili vašo radovednost, vabljeni z nami na obisk laboratorija za čmrlje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Naš sogovornik je poznavalec in ljubitelj čmrljev dr. Danilo Bevk.
Obiskali smo stalne prebivalce številnih cerkva po državi – netopirje. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb, najpogosteje prav v cerkvah.
Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos je Frekvenca X sledila marsičemu in potikali smo se na vseh mogočih raziskovalnih misijah – od mušic, Cerna, oceanov, do liliputancev in velikanov.
Turbulence so nekaj najobičajnejšega, s čimer se letala srečujejo vsak dan. Kljub temu se ob tresljaju številni prestrašijo, ker so prepričani, da je nekaj narobe pri letu. Vsako leto se letala srečajo z 68 tisoč zmernimi do hudimi turbulencami, nekatere so tako močne, da lahko povzročijo poškodbe letala, v njem pa se poškodujejo tudi potniki. Nazadnje smo o intenzivni turbulenci slišali maja, na letu London-Singapur je bilo več kot sto poškodovanih, en potnik je umrl. Ob tem se pri Frekvenci X sprašujemo, ali nas lahko turbulenca preseneti, kakšne vrste turbulenc obstajajo, kako turbulentno je območje Slovenije in ali bo zaradi podnebnih sprememb zmernih ali hujših turbulenc vse več?
Bolgarija je članica Evropske unije, ki vlaga v nekatere zanimive znanstveno-raziskovalne projekte. Od leta 1988 imajo na otoku Livingstone celo svojo antartktično postajo, kjer v sklopu različnih mednarodnih odprav potekajo raziskave s področja geologije, glaciologije, oceanografije, biologije, topografije … V aktualni ekspediciji so med drugim raziskovali vpliv podnebnih sprememb na ledenike in prisotnost mikroplastike na Antarktiki.
Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.
Konec maja je čas za pregled znanstvenih vrhov meseca, ogromno se je dogajalo, predvsem v domačem znanstvenem okolju. Mladi osnovnošolci s I. osnovne šole v Celju so zmagali na tekmovanju FIRST® LEGO® League na Norveškem. Ta mesec smo tudi pri nas opazovali severni sij. V UKC Ljubljana so objavili pomembno študijo o zdravljenju bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma. Dobili smo komunikatorko znanosti, to je postala upokojena profesorica botanike in biologinje celice na Univerzi v Ljubljani dr. Marina Dermastia. Razglasili pa so tudi mentorja leta, ki je gost naše znanstvene oddaje.
V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja. Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.
Kako lahko naredim kar največ dobrega? Naj premišljeno doniram samo skrbno izbranim humanitarnim organizacijam ali naj se raje odločam čustveno in pomagam po trenutni inerciji? Pod drobnogled smo vzeli koncept učinkovitega altruizma, ki skuša pomagati na podlagi merljivih dokazov, hkrati pa je deležen tudi številnih kritik. Razpravljamo o različnih konceptih altruizma in dobrodelnosti, vlogi posameznika, države in korporacij.
Ranga Dias z ameriške univerze Rochester je leta 2020 zaslovel, potem ko je v reviji Nature poročal o prvem superprevodniku pri sobni temperaturi. To je bil velikanski uspeh, eden izmed svetih gralov moderne fizike, ki je Diasu na široko odprl pot do Nobelove nagrade, svetu pa do učinkovitejše prihodnosti z manj izgubami energije. A danes vemo, da je za njegovim domnevnim odkritjem prevara in vrsta goljufij. Poneverbe podatkov v znanosti postajajo vse pogostejše, dodatno skrb vnaša sivo polje umetne inteligence, ki namesto znanstvenikov lahko piše tudi članke. Kako je z integriteto v znanosti, kako lahko vemo, kaj je res in kdo zavaja?
Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.
V ponedeljek je minilo 300 let od rojstva Immanuela Kanta, slovitega modreca iz Königsberga, ki je močno zaznamoval filozofijo. Kant velja za prvega sodobnega filozofa, njegovo delo pa presega meje časa in nam še vedno predstavlja prvovrstno oporo pri naslavljanju temeljnih vprašanj o našem obstoju, našem razumevanju in naši odgovornosti.
Neveljaven email naslov