Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Konec vesolja

17.09.2020

Ukvarjamo se z vprašanjem, ki mnoge straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo? Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem “koncu vseh koncev” ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najbolj priljubljenih svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. V drugem delu podkasta pa osvetlimo še sveže odkritje fosfina na Veneri, ki bi se morda lahko izkazalo za prelomno, zaenkrat pa odpira mnogo novih vprašanj.

Pogovor s priljubljeno ameriško kozmologinjo dr. Katie Mack o možnih scenarijih za konec vesolja

V tokratni Frekvenci X govorimo o možnih koncih vesolja in o tem, kako prebojna znanstvena dognanja o apokalipsi, ki se ji ne moremo izogniti, preobraziti v tudi laikom razumljivo in privlačno knjižno obliko. Ukvarjamo se z vprašanjem, ki številne straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo?

Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem "koncu vseh koncev" ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najpriljubljenejših svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.

"Kot Katie v svoji knjigi jasno pove, so možna presenečenja. Lahko se zgodi marsikaj, česar ta hip nihče ne pričakuje. Po drugi strani pa je razpravljanje o koncu vesolja lahko tudi nehvaležno." – dr. Tomaž Zwitter

Kje se začne konec?

Knjiga Konec vsega se začne s koncem sveta. Zanimivo, da se začne na koncu, a vendar to ni konec vseh koncev. Zanimivo je tudi to, da scenarij konca sveta že poznamo seveda ob predpostavki, da nas ne preseneti kakšen nepričakovan dogodek.

"Če predvidimo, da se ne bo zgodilo kaj nepričakovanega, se bo naš svet končal, ko ga bo uničilo Sonce. To se bo zgodilo tako: Sonce bo postajalo vse svetlejše skozi prihodnjih nekaj milijard let in bo tako svetlo, da na površju Zemlje ne bo več tekoče vode. Oceani bodo izpareli, v prihodnjih nekaj milijardah let pa se bo Sonce razširilo, posrkalo Merkur in Venero, nato pa še Zemljo, ki bo zoglenela in bo uničena. V daljni prihodnosti bo torej padla v Sonce. Torej na kakršen koli način že, Sonce bo uničilo Zemljo."dr. Katie Mack 

A konec sveta oziroma našega planeta ni tisto, kar zanima kozmologinjo Katie Mack. Kaj vse pa sploh zajema kozmologija?

"Kozmologija je veda o vesolju kot celoti; tudi o časovni komponenti, o njegovem začetku, sedanjem stanju in o morebitnih možnostih konca. Prepleta se z astrofiziko, saj temelji na podatkih, opazovanjih in meritvah."dr. Tomaž Zwitter

Kozmologija se torej ukvarja z vesoljem kot celoto, a uvod knjige hitro opravi z vso do zdaj znano zgodovino o vesolju. Knjiga razodene tudi odgovore na vprašanja o tem, kaj sploh sledi temu in kaj se bo zgodilo na koncu zgodbe. Smrt planeta ali celo zvezde bi načeloma lahko preživeli. Po milijardah let bi človeštvo lahko še vedno obstajalo, morda v neki neprepoznavni obliki, se podajalo nekam v oddaljene konce vesolja, našlo nove domove in gradilo nove civilizacije. Smrt vesolja pa je dokončna. Kaj to pomeni za nas, za vse, če se bo sčasoma vse končalo?

"Spomnim se trenutka, ko mi je profesor kozmologije prvič omenil, da se lahko hitre spremembe v vesolju zgodijo v vsakem trenutku in da se to lahko zgodi, ker v prvi vrsti ne razumemo, kaj se je zgodilo na začetku. Zato ne moremo reči, da se ne bo kaj dramatičnega zgodilo tudi zdaj ali v oddaljeni prihodnosti. To je vzbudilo mojo pozornost za to vprašanje in ko sem se učila o kozmologiji, sem spoznala, da evolucija neizogibno vodi do nekakšnega konca. Vesolje je imelo začetek, skozi čas se spreminja in posledično bo imelo tudi konec. Obstaja nekaj različnih načinov, kako bi se to lahko zgodilo, a vsi se končajo z uničenjem tega, kar danes poznamo kot vesolje." – dr. Katie Mack

Se konec vesolja sploh konča?

V svoji knjigi dr. Katie Mack raziskuje pet različnih možnih koncev vesolja, ki se med seboj močno razlikujejo. Različni scenariji predvidevajo različne apokalipse, ki jih povzročajo različni fizikalni procesi, vendar imajo vsi nekaj skupnega: konec bo prišel. Avtorica v knjigi piše, da pri vsem prebiranju ta hip dosegljive kozmološke literature še ni našla resnega predloga, da bi vesolje za vedno lahko ostalo nespremenjeno. Nič v trenutni človeški zakladnici znanja torej ne kaže na to, da bi lahko vesolje večno obstajalo v nespremenjeni obliki. Kar nas pripelje do izhodiščnega vprašanja – kako se bo naše vesolje končalo?

"V knjigi razmišljam o petih mogočih koncih vesolja, to je tistih petih, ki jih znanstvena literatura najpogosteje omenja. Prva dva sta povezana s tem, ali se bo širjenje vesolja nadaljevalo za vedno. Zdaj vemo, da se širi, galaksije se oddaljujejo druga od druge, vse več je praznega prostora. Dolgo je bilo nejasno, ali se bo to raztezanje nadaljevalo za vedno ali se bo ustavilo in obrnilo. Če bi se proces obrnil, bi pripeljal do tako imenovanega velikega stiska, ko bi vse vesolje prišlo nazaj skupaj in trčilo ter se sesedlo v vse manjši prostor. Bolj verjetno pa je, da se bo raztezalo za vedno, postajalo vse večje, bolj razpršeno in hladnejše, zvezde bodo izgorele in vse bo utonilo v temo. To imenujemo hladna smrt. Ta možnost se zdi najverjetnejša." – dr. Katie Mack

O posledicah raziskovanja vesolja

Obstajajo še trije scenariji: veliki raztrg, razpad vakuuma in teorija nihajočih kozmologij. Vse vedenje in gore podatkov pa ne služijo samo postavljanju znanstvenih hipotez in teorij – posledice novih spoznanj o vesolju so nam na dosegu roke vsak dan. Vsakomur izmed nas. Dr. Katie Mack v knjigi piše, da lahko takšno vrsto dela opravičimo na več načinov.

"Temeljno raziskovanje ne proizvaja neposredno uporabnih rezultatov, ne gre torej za raziskovanje, ki bi nam dalo nove tehnologije, zaradi katerih bi avtomobili postali hitrejši. Naše raziskovanje samo po sebi ni aplikativno. Eden izmed razlogov zanj je, da iz izkušenj vemo, da temeljne raziskave v fiziki pozneje vodijo do novih tehnologij, boljšega razumevanja in da lahko izboljša naša življenja na različne načine." 

"Velikokrat sem bila prežeta z mislimi na velike uničevalne sile in z dejstvom, da bo vse, za kar mi je mar v vesolju, nekega dne uničeno. To je težko sprejeti. Zame je bil to zanimiv proces, med katerim sem se skušala sprijazniti s koncem vesolja, saj nisem človek, ki bi dobro prenašala koncept smrti ali to, da bom nekega dne prenehala obstajati. To so zame težke misli."

Spremenjen pogled na človeški obstoj

"Ne moremo pričakovati, da bo nekaj na koncu osmislilo naš obstoj. Sprejeti moramo, da smo lahko srečni, da imamo možnost preživeti čas v vesolju in naših življenjih ter iz tega potegniti kar največ. Poiskati moramo poti do pomena v svetu in našem obstoju, ne moremo se zanašati na to, da bo nekaj drugega osmislilo naš obstoj," kozmologinja v knjigi osebne posledice raziskovanja konca vesolja prenese v širši družbeni koncept.

"Ne vemo še, ali se bo vesolje končalo v ognju, ledu ali nečem popolnoma nezemeljskem.  Kar vemo, je, da je to ogromen, čudovit, resnično izjemen prostor in da je vredno namenjati naš čas in dodaten trud za njegovo raziskovanje. Dokler še imamo to možnost." dr. Katie Mack

"Zvedavost je tisto, kar nas vodi naprej in meni se zdi zelo izpolnjujoče, da lahko človek o takih stvareh sploh razmišlja, seveda s pomočjo znanosti." – dr. Tomaž Zwitter

*Oddaji dodajamo še razmislek o svežem odkritju fosfina na Veneri.

 


Frekvenca X

670 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Konec vesolja

17.09.2020

Ukvarjamo se z vprašanjem, ki mnoge straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo? Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem “koncu vseh koncev” ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najbolj priljubljenih svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. V drugem delu podkasta pa osvetlimo še sveže odkritje fosfina na Veneri, ki bi se morda lahko izkazalo za prelomno, zaenkrat pa odpira mnogo novih vprašanj.

Pogovor s priljubljeno ameriško kozmologinjo dr. Katie Mack o možnih scenarijih za konec vesolja

V tokratni Frekvenci X govorimo o možnih koncih vesolja in o tem, kako prebojna znanstvena dognanja o apokalipsi, ki se ji ne moremo izogniti, preobraziti v tudi laikom razumljivo in privlačno knjižno obliko. Ukvarjamo se z vprašanjem, ki številne straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo?

Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem "koncu vseh koncev" ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najpriljubljenejših svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.

"Kot Katie v svoji knjigi jasno pove, so možna presenečenja. Lahko se zgodi marsikaj, česar ta hip nihče ne pričakuje. Po drugi strani pa je razpravljanje o koncu vesolja lahko tudi nehvaležno." – dr. Tomaž Zwitter

Kje se začne konec?

Knjiga Konec vsega se začne s koncem sveta. Zanimivo, da se začne na koncu, a vendar to ni konec vseh koncev. Zanimivo je tudi to, da scenarij konca sveta že poznamo seveda ob predpostavki, da nas ne preseneti kakšen nepričakovan dogodek.

"Če predvidimo, da se ne bo zgodilo kaj nepričakovanega, se bo naš svet končal, ko ga bo uničilo Sonce. To se bo zgodilo tako: Sonce bo postajalo vse svetlejše skozi prihodnjih nekaj milijard let in bo tako svetlo, da na površju Zemlje ne bo več tekoče vode. Oceani bodo izpareli, v prihodnjih nekaj milijardah let pa se bo Sonce razširilo, posrkalo Merkur in Venero, nato pa še Zemljo, ki bo zoglenela in bo uničena. V daljni prihodnosti bo torej padla v Sonce. Torej na kakršen koli način že, Sonce bo uničilo Zemljo."dr. Katie Mack 

A konec sveta oziroma našega planeta ni tisto, kar zanima kozmologinjo Katie Mack. Kaj vse pa sploh zajema kozmologija?

"Kozmologija je veda o vesolju kot celoti; tudi o časovni komponenti, o njegovem začetku, sedanjem stanju in o morebitnih možnostih konca. Prepleta se z astrofiziko, saj temelji na podatkih, opazovanjih in meritvah."dr. Tomaž Zwitter

Kozmologija se torej ukvarja z vesoljem kot celoto, a uvod knjige hitro opravi z vso do zdaj znano zgodovino o vesolju. Knjiga razodene tudi odgovore na vprašanja o tem, kaj sploh sledi temu in kaj se bo zgodilo na koncu zgodbe. Smrt planeta ali celo zvezde bi načeloma lahko preživeli. Po milijardah let bi človeštvo lahko še vedno obstajalo, morda v neki neprepoznavni obliki, se podajalo nekam v oddaljene konce vesolja, našlo nove domove in gradilo nove civilizacije. Smrt vesolja pa je dokončna. Kaj to pomeni za nas, za vse, če se bo sčasoma vse končalo?

"Spomnim se trenutka, ko mi je profesor kozmologije prvič omenil, da se lahko hitre spremembe v vesolju zgodijo v vsakem trenutku in da se to lahko zgodi, ker v prvi vrsti ne razumemo, kaj se je zgodilo na začetku. Zato ne moremo reči, da se ne bo kaj dramatičnega zgodilo tudi zdaj ali v oddaljeni prihodnosti. To je vzbudilo mojo pozornost za to vprašanje in ko sem se učila o kozmologiji, sem spoznala, da evolucija neizogibno vodi do nekakšnega konca. Vesolje je imelo začetek, skozi čas se spreminja in posledično bo imelo tudi konec. Obstaja nekaj različnih načinov, kako bi se to lahko zgodilo, a vsi se končajo z uničenjem tega, kar danes poznamo kot vesolje." – dr. Katie Mack

Se konec vesolja sploh konča?

V svoji knjigi dr. Katie Mack raziskuje pet različnih možnih koncev vesolja, ki se med seboj močno razlikujejo. Različni scenariji predvidevajo različne apokalipse, ki jih povzročajo različni fizikalni procesi, vendar imajo vsi nekaj skupnega: konec bo prišel. Avtorica v knjigi piše, da pri vsem prebiranju ta hip dosegljive kozmološke literature še ni našla resnega predloga, da bi vesolje za vedno lahko ostalo nespremenjeno. Nič v trenutni človeški zakladnici znanja torej ne kaže na to, da bi lahko vesolje večno obstajalo v nespremenjeni obliki. Kar nas pripelje do izhodiščnega vprašanja – kako se bo naše vesolje končalo?

"V knjigi razmišljam o petih mogočih koncih vesolja, to je tistih petih, ki jih znanstvena literatura najpogosteje omenja. Prva dva sta povezana s tem, ali se bo širjenje vesolja nadaljevalo za vedno. Zdaj vemo, da se širi, galaksije se oddaljujejo druga od druge, vse več je praznega prostora. Dolgo je bilo nejasno, ali se bo to raztezanje nadaljevalo za vedno ali se bo ustavilo in obrnilo. Če bi se proces obrnil, bi pripeljal do tako imenovanega velikega stiska, ko bi vse vesolje prišlo nazaj skupaj in trčilo ter se sesedlo v vse manjši prostor. Bolj verjetno pa je, da se bo raztezalo za vedno, postajalo vse večje, bolj razpršeno in hladnejše, zvezde bodo izgorele in vse bo utonilo v temo. To imenujemo hladna smrt. Ta možnost se zdi najverjetnejša." – dr. Katie Mack

O posledicah raziskovanja vesolja

Obstajajo še trije scenariji: veliki raztrg, razpad vakuuma in teorija nihajočih kozmologij. Vse vedenje in gore podatkov pa ne služijo samo postavljanju znanstvenih hipotez in teorij – posledice novih spoznanj o vesolju so nam na dosegu roke vsak dan. Vsakomur izmed nas. Dr. Katie Mack v knjigi piše, da lahko takšno vrsto dela opravičimo na več načinov.

"Temeljno raziskovanje ne proizvaja neposredno uporabnih rezultatov, ne gre torej za raziskovanje, ki bi nam dalo nove tehnologije, zaradi katerih bi avtomobili postali hitrejši. Naše raziskovanje samo po sebi ni aplikativno. Eden izmed razlogov zanj je, da iz izkušenj vemo, da temeljne raziskave v fiziki pozneje vodijo do novih tehnologij, boljšega razumevanja in da lahko izboljša naša življenja na različne načine." 

"Velikokrat sem bila prežeta z mislimi na velike uničevalne sile in z dejstvom, da bo vse, za kar mi je mar v vesolju, nekega dne uničeno. To je težko sprejeti. Zame je bil to zanimiv proces, med katerim sem se skušala sprijazniti s koncem vesolja, saj nisem človek, ki bi dobro prenašala koncept smrti ali to, da bom nekega dne prenehala obstajati. To so zame težke misli."

Spremenjen pogled na človeški obstoj

"Ne moremo pričakovati, da bo nekaj na koncu osmislilo naš obstoj. Sprejeti moramo, da smo lahko srečni, da imamo možnost preživeti čas v vesolju in naših življenjih ter iz tega potegniti kar največ. Poiskati moramo poti do pomena v svetu in našem obstoju, ne moremo se zanašati na to, da bo nekaj drugega osmislilo naš obstoj," kozmologinja v knjigi osebne posledice raziskovanja konca vesolja prenese v širši družbeni koncept.

"Ne vemo še, ali se bo vesolje končalo v ognju, ledu ali nečem popolnoma nezemeljskem.  Kar vemo, je, da je to ogromen, čudovit, resnično izjemen prostor in da je vredno namenjati naš čas in dodaten trud za njegovo raziskovanje. Dokler še imamo to možnost." dr. Katie Mack

"Zvedavost je tisto, kar nas vodi naprej in meni se zdi zelo izpolnjujoče, da lahko človek o takih stvareh sploh razmišlja, seveda s pomočjo znanosti." – dr. Tomaž Zwitter

*Oddaji dodajamo še razmislek o svežem odkritju fosfina na Veneri.

 


18.04.2019

Julie McEnery: Na NASI lahko izpolniš svoje znanstvene sanje

Julie McEnery je astrofizičarka, že sedemnajst let zaposlena pri NASI, pri kateri je raziskovanje res užitek. “Če imamo zamisel o nekem novem detektorju ali želimo raziskovati določeno črno luknjo na točno določen način, ti vedno nekdo omogoči, da to storiš. Tu lahko res izpolniš vse svoje znanstvene sanje.” Je projektna znanstvenica pri projektu satelit Fermi, ki ob pomoči gama svetlobe raziskuje naše vesolje. Med zvezdami se je znašla povsem po naključju, pravi. “Obiskala sem domače v Dublinu, avtobus na poti proti domu pelje mimo univerze, izstopila sem, si ogledala oddelek za fiziko in vprašala, ali je kakšna možnost, da bi tam študirala. Rekli so da in to je bilo to.” Več o vznemirljivosti opazovanja vesolja, pa tudi občasni dolgočasnosti njenega dela, o ženskah v tehnoloških poklicih in tudi pri NASI, pa o tem, zakaj sta Luna in Sonce enako svetla, če ju opazujemo z gama svetlobo, pove v prispevku. Z njo se je pogovarjala Maja Stepančič.


11.04.2019

Vse živo, epilog: Je človek res krona stvarstva?

V epilogu serije Vse živo danes potujemo od časov Lucy pa do Homo Futurisa, zanimalo nas bo tudi, kaj je tisto, kar ljudi res dela – ljudi. Ljudje smo dolgo veljali za krono stvarstva oziroma krono evolucijskega razvoja. Danes je težko najti lastnosti, po katerih smo posebni. Živali uporabljajo orodja, imajo jezik z dialekti, svojo kulturo … Kaj popolnoma človeškega nam je torej še ostalo? Maja Ratej se je v sklepu serije odpravila na Biotehniško fakulteto v Ljubljani, kjer je potekala tretja javna debata Frekvence X v tej sezoni. Z njo so bili še fiziolog Marko Kreft in antropologinja Petra Golja z Biotehniške fakultete, nevrolog Zvezdan Pirtošek z Nevrološke klinike v Ljubljani in strokovni sodelavec Frekvence X biolog Matjaž Gregorič iz Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU.


04.04.2019

Vse živo 5/5: Skrivno življenje rastlin

Bi lahko rastline opisali kot inteligentne? Čeprav rastline na prvi pogled delujejo togo in dolgočasno, so zmožne marsičesa. Lahko se učijo, imajo spomin in so sposobne celo špekulirati, v zadnjih letih ugotavljajo strokovnjaki. V novi epizodi serije Vse živo Frekvence X na piedestal postavljamo skrivno življenje rastlin. Od klepetavih grahov, iznajdljivih plezalk do hitrostnih rekorderk mesojedk. Med drugim nas bo zaneslo tudi v gozd, kjer se v tleh razprostira ogromen širokopasovni gozdni internet, po katerem rastline že milijarde let delijo dobrine, se opozarjajo na nevarnosti in se vedejo celo altruistično. Serijo pripravljata Maja Ratej in dr. Matjaž Gregorič.


28.03.2019

Vse živo 4/5: Tango za dva pajka

V novi epizodi serije Vse živo bomo še prav posebno živalski. Odpravljamo se namreč v svet neverjetno pestrih paritvenih sistemov, ki jih poznajo živali. Od levjih krdel, prešuštniških ptičev, pretkanih škržatov, od ljubezni slepih bahavih petelinov, pajkovk kanibalk pa do ušes zaljubljenih voluharjev, med – recimo jim – napetimi četrtinami pa postrežemo še s prav posebno pajčjo ljubezensko afero. Kako živali izbirajo partnerje in kako močno jih zaznamuje spolni konflikt? Serijo pripravljata Maja Ratej in dr. Matjaž Gregorič.


21.03.2019

Frekvenca X: 10 let rad(i)ovednosti

S tremi urami živega programa smo 19. marca 2019 zaznamovali 10-letnico oddaje in podkasta Frekvenca X. Strnili bomo najzanimivejše utrinke: poslušalke in poslušalci so v živo zastavljali poljudnoznanstvena vprašanja, oglasili so se celo šolarji iz ene izmed učilnic, poklicali smo naše raziskovalce na šest celin, reševali smo izziv o mravljah in slonih, v interpretaciji Ivana Lotriča in Primoža Fleischmana ustvarili Zgodbo Zemlje za glas in klavir. Osrednja gostja Frekvence X je bila legendarna primatologinja in preučevalka šimpanzov Jane Goodall.


19.03.2019

Intervju z Jane Goodall

Kmalu bo natanko 50 let, odkar je Jane Goodall odkrila, da šimpanzi uporabljajo orodje, imajo čustva, svojo osebnost. Znamenita britanska primatologinja bo svoje ugotovitve in izkušnje delila posebej za slavnostno Frekvenco X. Tudi o tem, kako je ime dobila po Tarzanovi Jane in kako je bil kuža Rusty njen največji življenjski učitelj. Kljub 85 letom je še vedno vseskozi na poti, morda kmalu znova obišče tudi Slovenijo. Avtorja: Maja Ratej in Matej Praprotnik


19.03.2019

Delo v mutlikulturnem okolju razširja obzorja

Frekvenca X ne ostaja samo na domačih tleh, veliko kličemo tudi v tujino, dobesedno na vse celine. In tako smo si ob našem desetem rojstnem dnevu rekli: “Kaj ko bi to ponovili, malo bolj zgoščeno, da preverimo, če je Zemlja res okrogla.” In tule je dokaz. Na celine sveta smo poklicali šest naših znanstvenikov. Sogovorniki: Nace Kranjc - London, Velika Britanija, Maruša Žerjal - Canberra, Avstralija, Liza Debevec - Adis Abeba, Etiopija, Jure Dobnikar - Peking, Kitajska, Tina Šantl Temkiv - Antarktika, Ajasja Ljubetič - Seattle, ZDA


14.03.2019

Vse živo 3: Neverjetni mikrobi

So pravi gospodar in stric v ozadju našega planeta mikrobi? Več milijard let so imeli Zemljo sami zase in poganjajo vse ključne procese na Zemlji, celo padavine. Poseljujejo najbolj ekstremne dele planeta, živijo v nas, in to v velikanskih številkah, po eni od teorij naj bi bili prav mikrobi prišleki z drugega planeta. Nič na njih ni mikro, le ime. V tretji epizodi serije Vse živo se s sogovorniki dotikamo nekaterih trenutno najbolj vročih področij raziskovanja mikroorganizmov. Serijo pripravljata Maja Ratej in dr. Matjaž Gregorič.


07.03.2019

Vse živo 2: Rajskega vrta ni več

Na Zemlji poteka šesto veliko izumiranje vrst, ki smo ga povzročili sami. Na planetu naj bi bilo ogroženih 70 odstotkov vseh vrst, v naslednjih 30 letih jih bo izumrla petina. Vsako minuto posekamo, zažgemo ali kako drugače uničimo okrog sto hektarov gozda, prav tako smo že izgubili tri četrtine genetske raznolikosti kulturnih rastlin, ki smo jih sicer nekoč sami vzgojili. Rajskega vrta ni več, opozarjata avtorja druge epizode serije Vse živo dr. Matjaž Gregorič in Maja Ratej.


28.02.2019

Vse živo 1/5: V iskanju zgodbe življenja

Kako staro je življenje na Zemlji? Kdaj se je zgodil tisti trenutek, ko je kemija milijarde let nazaj sredi neprijazne pustinje našega planeta prešla v biologijo? V novi seriji Frekvence X »Vse živo« bomo na sledi življenju na planetu … Odstirali bomo zgodbo o neverjetni raznolikosti, boju, vztrajnosti in fantastični ustvarjalnosti narave okrog nas. In kje v vsem tem je človek, je človek res krona stvarstva?


21.02.2019

Snežak v vesolju

Najprej so domnevali, da ima obliko keglja ali arašida, zdaj so znanstveniki potrdili, da gre pravzaprav za snežaka. Zamrznjeni ostanek iz časa zgodnjega Osončja, poimenovan Ultima Thule, se nahaja kar 6,4 milijarde kilometrov od Zemlje. Gre za najbolj oddaljeno nebesno telo, kar jih človeštvo kadarkoli preučevalo. “Gremo, Nova obzorja!” je na letošnjega novega leta dan zgodaj zjutraj vzkliknil Alan Stern, glavni inženir Nasine sonde New Horizons. Doktor astrofizike in član legendarne zasedbe Queen Brian May pa je zgodovinskem dogodku posvetil prav posebno pesem. Kako astrofiziki razlagajo pojav snežaka v vesolju in kaj bi lahko ugotovili na podlagi pridobljenih podatkov? Gost: dr. Tomaž Zwitter, profesor astrofizike Avtor: Luka Hvalc Foto: Nasa


14.02.2019

150 let periodnega sistema elementov

Legenda pravi, da je ruski znanstvenik Dmitri Mendelejev pred 150 leti idejo zanj dobil v sanjah. Periodni sistem elementov je do danes postal eden najbolj prepoznavnih grafičnih simbolov znanosti. Ob prvi predstavitvi je bilo na njem 61 elementov, danes jih je 118, periodni sistem pa je še vedno povsem enako uporaben. O njegovi zgodovini, odkrivanju novih elementov in tudi o tem, kako se je periodni sistem preselil tudi v popkulturo se v Frekvenci X pogovarjamo z navdušenci, ki periodni sistem nosijo v denarnici, ga imajo odtisnjenega na skodelici ali o njem že celo desetletje snemajo video vsebine. Gosta: Dr. Martyn Poliakoff, Univerza v Nottinghamu (VB); Dr. Iztok Turel, ljubljanska Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Avtorja oddaje: Jan Grilc in dr. Matej Huš


07.02.2019

Dr Prihodnost 5/5: Pogodba za večno življenje

Ljudje od nekdaj iščemo eliksir večne mladosti, ki bi nam zagotovil večno življenje. Če je bogovom to izredno dobro uspevalo, pa so ljudje ostali večni le v svojih dejanjih in na papirju. Morda pa se bo tudi to kmalu spremenilo. V 21. stoletju kot naslednjo veliko tehnologijo napovedujejo ravno podaljšanje človekovega življenja v večnost. Kakšen pa bi bil svet, če bi vsi živeli večno? Kako bi na svetu preživela preštevilna populacija, kje bi živela, kdo bi jo prehranil? Je večno življenje zidanje gradov v oblakih ali realna možnost? Nekaj odgovorov smo poiskali na novogoriški gimnaziji. Sogovorniki: profesor filozofije Sandi Cvek doktorska študentka biomedicine Mojca Justin upokojenka Marija Jelen dijaki Gimnazije Nova Gorica – Anja, Borja in Klemen soustanoviteljica podjetja za krioniko Alcor Linda Chamberlain dr. Zvonka Zupanič Slavec, Inštitut za zgodovino medicine Serijo Frekvence X Ordinacija dr. Prihodnost je pripravila Maja Stepančič.


31.01.2019

Dr. Prihodnost 4/5: Bolezni iz kovčka

Vsak dan z letalom potuje 11 milijonov ljudi, to je toliko, kot ima prebivalcev Grčija. Pomislimo, koliko vrst bolezni bi nosili in delili po svetu, če bi potovali neodgovorno. Lani je na letalu iz Dubaja v New York zavladala panika, kašljajo in bruhalo je kar sto ljudi. Po pristanku so jih zadržali v karanteni in pregledali na letalu, na srečo jih je zares zbolelo le 11. In to ne za kakšno eksotično boleznijo, ampak za gripo. Naš sogovornik je v kovčku z rajske plaže v Venezueli v Slovenijo prinesel mušice puri-puri. Ko je doma odprl kovček, so mušice zletele iz kovčka. Kaj bi se zgodilo, če bi bile okužene? Bolezni pa ne prinašamo samo domov, ampak jih tudi odnašamo v druge kraje. Že britanski raziskovalec James Cook je s svojo posadko leta 1778 na Havaje prinesel gripo, tuberkulozo, sifilis … In z njimi smrt za številne avtohtone prebivalce.Raziskujemo izzive, ki jih za naše zdravje prinašata sodoben način življenja in mobilnost. Kaj za razvoj starih in novih bolezni pomenijo hitre podnebne spremembe, kako lahko z genetskimi manipulacijami (na primer malaričnega komarja) uničimo nalezljive bolezni in kakšne so lahko posledice za naš ekosistem. Že če recimo iz Indonezije prinesete odmrle korale ali na domačem vrtu posadite semena manga iz Tajske, lahko ob slabem scenariju to pomeni, da ste domov prinesli tudi virusno, bakterijsko ali glivično okužbo, ki se lahko v našem okolju tudi razmnoži. Bo čez 30 let gensko spreminjanje organizmov nekaj popolnoma vsakdanjega? Ali morda bolezni sploh ne bomo več zdravili, ampak jih bomo iztrebili, še preden bi lahko preskočile na človeka? Kako bo z epidemijami? Kaj bo prinesel morebitni razmah vesoljskega turizma? Sogovorniki: -Dr. Tadeja Kotar, Sekcija za tropsko in potovalno medicino UKC Ljubljana -Dr. Tadej Malovrh, imunolog in strokovnjak za biovarnost z Veterinarske fakultete -Mojca Dolinar, klimatologinja na ARSO -Dr. Andrew Hammond, mikrobiolog na Imperial College London Serijo Ordinacija Dr. Prihodnost pripravlja Maja Stepančič.


24.01.2019

Dr. Prihodnost 3/5: Izzivi staranja

Do leta 2050 bo kar 35 odstotkov prebivalcev v Evropi starejših od 60 let, na svetu bo takrat živelo že več starostnikov kot otrok in mladostnikov. Staranje poteka zelo različno, nekdo je lahko še pri osemdesetih povsem aktiven in se primerja z zdravim tridesetletnikom. Na drugi strani imajo lahko že šestdesetletniki resne starostne težave. Za celično in telesno staranje velja, da gre pravzaprav za akumulacijo poškodb. Te težko nadziramo, medtem ko lahko imamo na primer poškodbe DNK vsaj delno pod kontrolo, recimo tako, da ne kadimo. Tudi možgane lahko v starosti ohranimo v dobri formi. Iščemo odgovore na izzive staranja: kako uspešno preprečevati visok krvni tlak v mladosti, da zaradi njega ne bo težav v starosti, kako lahko tehnologija pomaga pri okrevanju – denimo po možganski kapi, kakšne odgovore na staranje ponuja nevroznanost. Katere tehnološke in vsakodnevne malenkosti lahko človeku izboljšajo kakovost v starosti. V domu starejših v Šiški se srečamo z nekaj stanovalkami, mnoge so že na pragu devetdesetih. Navkljub napredujoči tehnologiji so prepričane, da toplega stiska roke in iskrenega nasmeška ne bo mogel nikoli nadomestiti robot. Pa imamo za naš planet starcev sploh kakšno resno alternativo? Sogovorniki so: sistemski biolog dr. Anže Županič dr. Maja Bresjanac, nevrobiologinja delovna terapevtka Katarina Galof dr. Jana Brguljan Hitij, vodja oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana vodja službe za raziskave in razvoj URI Soča dr. Zlatko Matjačić dr. Alan Antin, podjetje za raziskave tehnologij Gartner Serijo Frekvence X Ordinacija dr. Prihodnost pripravlja Maja Stepančič.


17.01.2019

Dr. Prihodnost 2/5: Krasni novi svet genetike

Aldous Huxley je že pred osemdesetimi leti v kultnem delu Krasni novi svet brez potrebnih tehnologij predvidel človekov vpliv na genski zapis. Branje, ki lahko sproža tudi nelagodje, je danes nujno za vnovično izpraševanje, kakšna družba postajamo. Bomo tako kot v knjigi vsi isti, a ne vsi enakopravni? So strahovi pred zlorabo genetike za ustvarjanje ljudi po meri realni ali pretirani? Na matematično in etično polje prihodnosti v 2. delu serije postavljamo gensko terapijo, celično terapijo, nanorobote in tehnologijo CRISPR. Izzive sodobne genetike nam predstavljajo: - dr. Roman Jerala - dr. Lenart Girandon - dr. Maja Čemažar Pri seciranju človeškega genoma nam pomaga strokovni sodelavec dr. Aleš Maver s kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana, ki pravi, da je raziskovanje genoma razburljivo in da gre v resnici za detektivsko delo: v veliki knjižnici skušajo prepoznati ključne spremembe, ki povzročajo bolezni. Serijo Ordinacija dr. Prihodnost pripravlja Maja Stepančič. Dobrodošli v krasnem novem svetu genetike. In etike.


10.01.2019

Dr. Prihodnost 1/5: Ko na roki zraste nov nos

Scenarij za leto 2050 je lahko tudi takšen: vsi imamo modre oči in smo svetlolasi. V laboratorijih poleg elitnih posameznikov vzgajamo tudi organe, ki nam jih v telo uspešno presadijo roboti. Ti seveda za nas skrbijo v domovih za ostarele, kjer slavimo 100-letnico, ali pa smo morda že celo nesmrtni. Realnost ali fikcija? V Ordinaciji doktorice Prihodnost raziskujemo realne in futuristične možnosti za razmah medicine. V prvi epizodi spoznavamo izzive sodobne kirurgije. V Celju smo sodelovali pri robotski operaciji, se v Ljubljani srečali z ustvarjalcem nosov iz obstoječih tkiv ter se pogovarjali z nemškim zdravnikom, ki raziskuje možnosti presaditve živalskih organov v človeka. Sogovorniki: - Sandi Poteko, urolog, ki je izvedel že dva tisoč robotskih operacij - Dr. Uroš Ahčan, kirurg, ki je ustvaril nov nos iz kosti in mehkih tkiv - Dr. Bruno Reichart, srčni kirurg, ki je prvi v Nemčiji opravil presaditev srca - Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Avtorica serije Ordinacija dr. Prihodnost je Maja Stepančič


03.01.2019

Znanstveni vrhovi 2018

V letu 2018 je človek drzno posegel na področja, kjer ni bil še nikoli … Od prelomne misije na Sonce do prvih gensko spremenjenih otrok, od naravnost neverjetnih korakov v medicini do razvozlane skrivnosti svetlobe. Otresli smo se prakilograma, odkrili tekočo vodo na Marsu in bili plat zvona za okolje. Trije novinarji, trije pogledi … in ena znanost 2018! Znanstveno leto 2018 komentirajo Maja Ratej, Jan Grilc in Aljoša Masten.


02.01.2019

Čas in prostor nista tisto, kar se zdita

Italijanski fizik in eden od najbolje prodajanih avtorjev na svetu Carlo Rovelli ponuja nov most med teorijo relativosti in kvantno mehaniko.


27.12.2018

Praznična znanost

Znanost je povsod. Tudi med prazniki. Zato poljudno-znanstvena ekipa Frekvence X tokratni podkast ustvarja ob popoldanskem čaju. V kuhinji pečemo praznične piškote in se čudimo, kako je vse skupaj ena sama velika kemijska reakcija, kjer odločilno vlogo igrajo temperatura in sestavine. In kakšna je vloga glutena? Med zavijanjem daril razmišljamo, kako velik psihološki učinek lahko ima lepo zavita škatla. Pomembnost okusno zavitega darila potrjujejo tudi raziskave. Ob pogledu na božično drevo pa prebiramo raziskave o genetiki novoletnih jelk in možnostih za njihovo kloniranje.


Stran 12 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov