Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko se vprašamo: Kje smo in kam gremo?, je pri večini najpogostejša rešitev - gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju mnogih tehnologij, mnoge raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče. V Frekvenci X razmišljamo o tem, kakšna tehnologija poganja sisteme, ki jim brez razmisleka pustimo, da nas vsakodnevno vodijo po svetu, kako je v osnovi vojaška tehnologija dobila tako širok nabor civilnih rab in kakšno znanje o navadah živali in delovanju ekosistemov smo pridobili z njihovo pomočjo. Spoznamo tudi, kako so globalni satelitski navigacijski sistemi popisali izjemno živalsko avanturo z volkom v glavni vlogi.
Gosta: dr. Oskar Sterle, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
dr. Hubert Potočnik, Katedra za ekologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani
Kakšna tehnologija poganja sisteme, ki nas vsakodnevno vodijo po svetu, in katere znanstvene raziskave bi bile brez nje nemogoče
Ko se vprašamo, kje smo in kam gremo, je pri večini najpogostejša rešitev gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju številnih tehnologij, številne raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče.
Pazljivi moramo biti pri poimenovanju globalnih navigacijskih satelitskih sistemov. Običajno posplošimo in rečemo GPS, a to je le eden izmed njih. Obstajajo ameriški GPS, ruski Glonass, evropski Galileo in kitajski Beidou. Med seboj se sistemi v nekaterih točkah razlikujejo, a temelji delovanja so povsod enaki. "Za določanje natančne lokacije potrebujemo povezavo z vsaj štirimi sateliti. Sateliti konstantno oddajajo signal, glede na čas potovanja signala do sprejemnika izračunamo razdaljo do vsakega satelita," opisuje dr. Oskar Sterle s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
"Ker bodo signali vse močnejši, bomo sisteme lahko uporabili tudi za navigacijo znotraj stavb. Vse več stvari bo temeljilo na GNSS podatkih, tudi 5G tehnologija bo za natančno določanje časa izrabljala te sisteme." - dr. Oskar Sterle
Globalni navigacijski satelitski sistemi so torej na nek način posledica dela različnih ved, tudi pri raziskovanju jih uporabljajo zelo različne vede. Nekatere raziskave brez teh sistemov sploh ne bi bile mogoče. Tak primer so raziskave, ki jih izvajajo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer spremljajo gibanje različnih živali s pomočjo satelitskega določanja lokacije. "Najmanjši sprejemniki so danes manjši od evrskega kovanca. V nekaterih primerih lahko opremimo celo nevretenčarje, kot so veliki hrošči," pravi dr. Hubert Potočnik, raziskovalec na ljubljanski Biotehniški fakulteti.
"Vsi podatki, ki jih dobimo s spremljanjem gibanja živali, nam nudijo še številne druge informacije. Kako se obnašajo glede na bližino naselij, kako se obnašajo v socialnih interakcijah ... To lahko uporabimo pri načrtovanju posegov v prostor." - dr. Hubert Potočnik
669 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Ko se vprašamo: Kje smo in kam gremo?, je pri večini najpogostejša rešitev - gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju mnogih tehnologij, mnoge raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče. V Frekvenci X razmišljamo o tem, kakšna tehnologija poganja sisteme, ki jim brez razmisleka pustimo, da nas vsakodnevno vodijo po svetu, kako je v osnovi vojaška tehnologija dobila tako širok nabor civilnih rab in kakšno znanje o navadah živali in delovanju ekosistemov smo pridobili z njihovo pomočjo. Spoznamo tudi, kako so globalni satelitski navigacijski sistemi popisali izjemno živalsko avanturo z volkom v glavni vlogi.
Gosta: dr. Oskar Sterle, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
dr. Hubert Potočnik, Katedra za ekologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani
Kakšna tehnologija poganja sisteme, ki nas vsakodnevno vodijo po svetu, in katere znanstvene raziskave bi bile brez nje nemogoče
Ko se vprašamo, kje smo in kam gremo, je pri večini najpogostejša rešitev gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju številnih tehnologij, številne raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče.
Pazljivi moramo biti pri poimenovanju globalnih navigacijskih satelitskih sistemov. Običajno posplošimo in rečemo GPS, a to je le eden izmed njih. Obstajajo ameriški GPS, ruski Glonass, evropski Galileo in kitajski Beidou. Med seboj se sistemi v nekaterih točkah razlikujejo, a temelji delovanja so povsod enaki. "Za določanje natančne lokacije potrebujemo povezavo z vsaj štirimi sateliti. Sateliti konstantno oddajajo signal, glede na čas potovanja signala do sprejemnika izračunamo razdaljo do vsakega satelita," opisuje dr. Oskar Sterle s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
"Ker bodo signali vse močnejši, bomo sisteme lahko uporabili tudi za navigacijo znotraj stavb. Vse več stvari bo temeljilo na GNSS podatkih, tudi 5G tehnologija bo za natančno določanje časa izrabljala te sisteme." - dr. Oskar Sterle
Globalni navigacijski satelitski sistemi so torej na nek način posledica dela različnih ved, tudi pri raziskovanju jih uporabljajo zelo različne vede. Nekatere raziskave brez teh sistemov sploh ne bi bile mogoče. Tak primer so raziskave, ki jih izvajajo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer spremljajo gibanje različnih živali s pomočjo satelitskega določanja lokacije. "Najmanjši sprejemniki so danes manjši od evrskega kovanca. V nekaterih primerih lahko opremimo celo nevretenčarje, kot so veliki hrošči," pravi dr. Hubert Potočnik, raziskovalec na ljubljanski Biotehniški fakulteti.
"Vsi podatki, ki jih dobimo s spremljanjem gibanja živali, nam nudijo še številne druge informacije. Kako se obnašajo glede na bližino naselij, kako se obnašajo v socialnih interakcijah ... To lahko uporabimo pri načrtovanju posegov v prostor." - dr. Hubert Potočnik
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Neveljaven email naslov