Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako se spopadati z zanikanjem izgube biotske raznovrstnosti*
Leto 2020 ni bilo le leto pospešenega izumiranja živih bitij, pač pa tudi leto njihovega dokončnega izumrtja. Znanstvena in naravovarstvena skupnost sta namreč lani z rdečega na črni seznam prepisali nenavadno veliko živalskih in rastlinskih vrst. To pa se je zgodilo kot srhljiv kontrast naraščajočemu zanikanju v javnih debatah, da se biotska raznovrstnost izgublja.
"Znanstveniki neko vrsto za izumrlo razglasijo sila neradi," pove dr. Alexander Lees z Metropolitanske univerze v Manchestru, je ornitolog, ekolog, naravovarstvenik in komunikator znanosti, z dolgoletno terensko prakso v tropskih predelih Južne Amerike in Azije. Ne sicer zato, ker bi bilo to neprijetno, pač pa zato, ker je o izumrtju težko biti prepričan. Le v izjemno redkih primerih se zgodi, da zadnji predstavnik neke vrste pogine ali usahne pred očmi človeškega opazovalca. Izumiranje se dogaja na tihem in na samem. Pravzaprav je izumiranje dveh vrst – absolutno, ko torej izgine zadnji predstavnik svoje vrste, in "znanstveno-absolutno"; ko je o izumrtju prepričana znanstvena skupnost.
"Dokazati, da je nek organizem izumrl, je izjemno zahtevna naloga. Precej lahko je dokazati, da nekaj obstaja, dokazati, da nečesa ni več, pa je zelo težko. Naravovarstvenike skrbi nekaj, kar imenujemo 'Romeo zmota'. To se zgodi, kadar razglasimo neko vrsto za izumrlo, v resnici pa njeni pripadniki še živijo. Posledice tega so lahko da ni več sredstev za njeno varovanje in preučevanje, in morda je potem ravno to razlog, da dejansko izumre."
Strokovnjaki s področja biotske pestrosti se morajo boriti proti vzponu zanikanja izumiranja vrst je naslov članka, ki ga je napisal Alexander Lees. Pred leti, ko je sam hodil v šolo, se tej problematiki niso posvečali. Kako lahko danes dosežemo, da borbo zmagamo? Poleg posvečanja okoljskim problemom, je možen način tudi neposredno in argumentirano izpostavljanje posameznikov, ki ustvarjajo in predstavljajo zmote.
"Velik del izziva je izobraževanje oziroma osveščanje ljudi. To ne pomeni samo poučevanje študentov, pač pa tudi prisotnost na spletu, družbena omrežja so dober način, kako doseči veliko ljudi; pa tudi pisanje poljudnih člankov. Komuniciranje znanosti navzven ni in ne sme biti samo pisanje znanstvenih člankov in pričakovanje, da bodo drugi naredili vse ostalo. Seveda lahko 'zmagamo', a to bo zahtevalo napor, saj je treba odgovoriti na vse zmote in zavajanja. In to morajo storiti tisti ki problematiko razumejo. In tukaj govorim za vsa področja, ki jih pesti zanikovalski govor. To je izziv. Najti ljudi, ki imajo uvid in so hkrati sposobni zapustiti svoj mehurček. Ali pa jih izobraziti. Tudi pedagoško delo z otroki mora biti bolj neposredno. Če so ljudje sposobni prepoznati slabo logiko in slabo znanost in manipulacijo podatkov, potem je to že dober začetek."
637 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kako se spopadati z zanikanjem izgube biotske raznovrstnosti*
Leto 2020 ni bilo le leto pospešenega izumiranja živih bitij, pač pa tudi leto njihovega dokončnega izumrtja. Znanstvena in naravovarstvena skupnost sta namreč lani z rdečega na črni seznam prepisali nenavadno veliko živalskih in rastlinskih vrst. To pa se je zgodilo kot srhljiv kontrast naraščajočemu zanikanju v javnih debatah, da se biotska raznovrstnost izgublja.
"Znanstveniki neko vrsto za izumrlo razglasijo sila neradi," pove dr. Alexander Lees z Metropolitanske univerze v Manchestru, je ornitolog, ekolog, naravovarstvenik in komunikator znanosti, z dolgoletno terensko prakso v tropskih predelih Južne Amerike in Azije. Ne sicer zato, ker bi bilo to neprijetno, pač pa zato, ker je o izumrtju težko biti prepričan. Le v izjemno redkih primerih se zgodi, da zadnji predstavnik neke vrste pogine ali usahne pred očmi človeškega opazovalca. Izumiranje se dogaja na tihem in na samem. Pravzaprav je izumiranje dveh vrst – absolutno, ko torej izgine zadnji predstavnik svoje vrste, in "znanstveno-absolutno"; ko je o izumrtju prepričana znanstvena skupnost.
"Dokazati, da je nek organizem izumrl, je izjemno zahtevna naloga. Precej lahko je dokazati, da nekaj obstaja, dokazati, da nečesa ni več, pa je zelo težko. Naravovarstvenike skrbi nekaj, kar imenujemo 'Romeo zmota'. To se zgodi, kadar razglasimo neko vrsto za izumrlo, v resnici pa njeni pripadniki še živijo. Posledice tega so lahko da ni več sredstev za njeno varovanje in preučevanje, in morda je potem ravno to razlog, da dejansko izumre."
Strokovnjaki s področja biotske pestrosti se morajo boriti proti vzponu zanikanja izumiranja vrst je naslov članka, ki ga je napisal Alexander Lees. Pred leti, ko je sam hodil v šolo, se tej problematiki niso posvečali. Kako lahko danes dosežemo, da borbo zmagamo? Poleg posvečanja okoljskim problemom, je možen način tudi neposredno in argumentirano izpostavljanje posameznikov, ki ustvarjajo in predstavljajo zmote.
"Velik del izziva je izobraževanje oziroma osveščanje ljudi. To ne pomeni samo poučevanje študentov, pač pa tudi prisotnost na spletu, družbena omrežja so dober način, kako doseči veliko ljudi; pa tudi pisanje poljudnih člankov. Komuniciranje znanosti navzven ni in ne sme biti samo pisanje znanstvenih člankov in pričakovanje, da bodo drugi naredili vse ostalo. Seveda lahko 'zmagamo', a to bo zahtevalo napor, saj je treba odgovoriti na vse zmote in zavajanja. In to morajo storiti tisti ki problematiko razumejo. In tukaj govorim za vsa področja, ki jih pesti zanikovalski govor. To je izziv. Najti ljudi, ki imajo uvid in so hkrati sposobni zapustiti svoj mehurček. Ali pa jih izobraziti. Tudi pedagoško delo z otroki mora biti bolj neposredno. Če so ljudje sposobni prepoznati slabo logiko in slabo znanost in manipulacijo podatkov, potem je to že dober začetek."
Kdo je bil Jožef Stefan? Čeprav se nam zdi, da ga vsi po malem poznamo, saj je po njem poimenovan največji znanstveni inštitut v Sloveniji, pa o njem v resnici vemo zelo malo. Znano je, da je bil otrok revnih in nepismenih staršev, s svojo nadarjenostjo in osredotočenostjo pa je kmalu dokazal, da je velik učenjak, postal je tudi eden vodilnih znanstvenikov v avstrijskem cesarstvu. Fizika je bila njegovo življenje - dobesedno, veliko dni je prespal kar na inštitutu, ki ga je vodil, ker je bil tako zelo predan delu. Poročil se je šele pri 56 letih in v sreči v dvoje je užival le kakšno leto, saj je kmalu po poroki umrl zaradi možganske kapi. Kdo je bil torej ta veliki fizik, edini znanstvenik slovenskega rodu, po katerem je poimenovan tudi fizikalni Stefan-Boltzmannov zakon?
Njeno življenje ni bilo lahko. Izgubila je edinega otroka, podpirala v vojni poškodovanega moža in kariero gradila v moškem akademskem svetu ter v času najostrejše stalinizacije.
Ogrevanje pred novo sezono Frekvence X začenjamo z zavojem v preteklost, k znanstvenikom, ki so se rodili ali delovali na slovenskih tleh in so splošni javnosti manj znani. Kot prvemu se bomo posvetili profesorju Milanu Vidmarju, ki je zaznamoval razvoj slovenske elektrotehnike in prva leta ljubljanske Univerze. O profesorju Vidmarju kot pionirskem elektrotehniku, vrhunskemu šahovskemu velemojstru in velikem borcu, ki je vplival na družbeni in gospodarski razvoj slovenskega ozemlja v svojem času, se je Jan Grilc pogovarjali s tremi gosti, ki jim je profesor Vidmar vsakemu po svoje zaznamoval življenjsko pot. Kdo je bil torej človek, ki je odločilno vplival na razvoj Univerze v zgodnjih letih, spoznal Nikolo Teslo in odigral legendarne partije z največjimi velemojstri šaha v svojem času? Gosti: - prof. dr. Rafael Cajhen, predavatelj, mentor in raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko - prof. dr. Maks Babuder, dolgoletni direktor Elektrotehniškega inštituta Milan Vidmar - prof. dr. Ivan Bratko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, šahovski mojstrski kandidat
Delaš, se trudiš, da boš pred dopustom storil vse, kar moraš, končno odideš iz pisarne, ugasneš luč, odzdraviš kolegom in v glavi snuješ načrte za dopust. Pakiraš, se voziš na morje, potem pa kar naenkrat bolečine v mišicah, smrkanje, morda celo vročina. Znano? Marsikomu verjetno res. Preddopustniška Frekvenca X se torej odpravlja na teren tako imenovane bolezni prostočasja. Zakaj se zgodi, da pogosto zbolimo ravno takrat, ko naj bi se imeli fino. Torej - na dopustu.
Predzadnja Frekvenca X v letošnji sezoni se tik pred poletno vročino poglablja v namakalne sisteme. Prav ti so bili osnova, na kateri so med drugim zrasle antične civilizacije, od Kitajske do Egipta, hkrati pa so tudi danes marsikje osnova kmetijstva. V Grčiji, Italiji in Španiji na primer namakajo skoraj polovico kmetijskih površin, Slovenija pa le en odstotek. Kakšen je razlog, kako je z vodo in še marsikaj zanimivega, je o namakalnih sistemih izvedela Maja Ratej.
Po siloviti eksploziji in porušitvi jezu Nova Kahovka, ki je v južni Ukrajini na reki Dneper zadrževal 19 kubičnih kilometrov ali za skoraj pet Tržaških zalivov vode, so obsežni deli pokrajine še vedno poplavljeni, več deset tisoč ljudi pa razseljenih. V tokratni Frekvenci X pri strokovnjakih za visoke vodne pregrade preverjamo, kako zahteven gradbeni podvig so jezovi in katere porušitve jezov so odmevale v zgodovini. Posvetimo pa se tudi nekaterim največjim orjakom med jezovi na svetu.
Uživanje na glasbenih koncertih ima svoje čare, občutka avtentične interakcije ne more nadomestiti nobena tehnologija. Živi glasbeni performansi nas močno pritegnejo, tako pri nastopajočih kot pri publiki sprožijo posebne občutke. Kaj se takrat dogaja v naših možganih, kako na nas vpliva učinek množice, kakšni muzikološki momenti nas prepričajo in zakaj je ubiranje “izštekanih” poti tako privlačno.
V prvi junijski Frekvenci X se oziramo v maj, ko je odmevalo rojstvo otroka, ki nosi DNK treh oseb. Pri dveh pomembnih svetovnih študijah so sodelovali tudi slovenski znanstveniki – v prvi o proteinu FUS, ki je eden od ključnih dejavnikov za nastanek frontotemporalne demence, v drugi pa o tem, da lahko ženske prekinejo hormonsko terapijo pri zdravljenju raka dojk z namenom zanositve in po porodu spet nadaljujejo z njo. Spoznamo tudi aktualnega mentorja leta, gostujoča urednica in gostja pa je tokrat dr. Saša Novak, komunikatorica znanosti 2022 in gonilno srce projekta Znanost na cesti, ki že deset let povezuje javnost z znanostjo.
Celoten posnetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X.
Povzetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X. ChatGPT je kot jezikovni model že osvojil jezikovne bravure človeškega sporazumevanja in prebral nesluteno količino vsega, kar se skriva na svetovnem spletu, a strokovnjake vse bolj bega, simptom česa je brbotanje umetne inteligence v globinah. Ne gre le za vprašanja, katere poklice in dejavnosti vse bo umetna inteligenca v prihodnosti nadomestila, nadgradila, olajšala ali izpodrinila ter kako nam bo v pomoč na skoraj vseh področjih, pač pa za negotovost, česa vsega bo še sposobna, a se nam o tem danes še sanja ne. Kako bo zakoličila prihodnost in kako se bomo v novih okoliščinah znašli mi, ljudje? Kaj bo z vrednotami modrosti, učenja in intelektualnega napredka, v kakšno valuto se bo prelevilo znanje in kako se bo na to pripravil izobraževalni sistem?
Ste vedeli, da so lahko geni zelo zgovoren vodnik po davni zgodovini? No, vsaj postali so, zdaj, ko jih zmoremo neznansko hitro in učinkovito odčitavati. V samo nekaj letih so raziskovalci na tem področju prečesali 20 000 pradavnih genomov in odkrili marsikaj presenetljivega o naši davni preteklosti.
Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi in Povojne tranzicije v perspektivi spola – primer severovzhodnega jadranskega prostora sta dve raziskovalni temi, ki so ju izbrali pri prestižnem projektu Evropskega raziskovalnega sveta ERC. Omenjena glavna evropska organizacija s financiranjem pomaga vrhunskim znanstvenikom pri raziskovanju določene teme, ki v znanstvenem svetu še ni bila obravnavana. Za svojo originalnost sta bili nagrajeni profesorica Mirjam Mencej z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo in profesorica Marta Verginella z oddelka za zgodovino, obe delujeta na ljubljanski filozofski fakulteti. Govorita o tem, kakšen raziskovalni zagon jima je dal projekt, kaj pravzaprav raziskujeta in kako težko je pridobiti financiranje projekta ERC.
V tretjem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se prepričamo, da krave in roboti zelo dobro sobivajo in sodelujejo. V moderni živinoreji je raba robotskih sesalnikov gnoja in molznih robotov zelo napredovala, živali se bolje počutijo, manjši pa je tudi okoljski vpliv. Glede živinoreje ostaja odprtih več vprašanj: kako močno v resnici reja živali obremenjuje okolje, kaj bi lahko dosegli s spremembo prehranjevalnih navad in ali prihodnost prinaša umetno meso? Ob koncu tudi izdelamo zrezek s 3D-tiskanjem.
V drugem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se sprašujemo, kako se spreminjajo načini pridelovanja zelenjave. Sprehodimo se po enem najmodernejših rastlinjakov v Sloveniji, kjer rast desettisočev glav solat nadzoruje umetna inteligenca in kjer so pogoji za rast natančno določeni. Razmišljamo o tem, kje je smiselno postavljati rastlinjake in kako moramo spreminjati bolj klasične postopke talne rasti, hkrati pa ugotavljamo, ali so urbane vertikalne farme le modna muha ali tehnologija prihodnosti. Poskusimo pa tudi vesoljski paradižnik.
Začenjamo z novo serijo, ki smo jo poimenovali kar Kmetijstvo prihodnosti. Na področju pridelave hrane nas čaka mnogo izzivov - hitra rast svetovnega prebivalstva pomeni vse večje potrebe po hrani, hkrati pa podnebne spremembe in z njimi povezani vremenski ekstremi vse bolj otežujejo pridelavo.
V marčevskem znanstvenem pregledu je v središču naše pozornosti tema, ki v negotovost postavlja številne znanstvenike. Tehnologije umetne inteligence presenečajo s svojimi zmogljivostmi. Program ChatGPT je zmožen na podlagi uporabnikovega vprašanja ali trditve avtomatsko generirati smiseln odgovor. Znanje, ki si ga je program nabral prek strojnega učenja, pretvarja v preproste odgovore, daljše tekste, eseje ali celo povzetke znanstvenih tekstov. Preverimo tudi izplen konference o vodi, ki so jo po dolgem času organizirali Združeni narodi. Spoznamo prejemnike nekaterih nagrad, ki so jih v znanosti podelili v prvem pomladnem mesecu, in rezultate, ki jih je pokazala nova analiza odpadnih voda pri nas. Na tujem pogledujemo k japonskim znanstvenikom in odkritju na asteroidu Ryugu in preverjamo, kako lahko streznimo pijane miši.
Že vrsto let smo priča spreminjanju središč mest, ki se predvsem kaže v načrtnem spreminjanju prebivalstva središč iz nižjega v višje sloje. To se načrtno dogaja v Ljubljani, temu pa se ne morejo izogniti niti obalna mesta. Tam gre predvsem za prilagajanje ponudbe izključno turistom ali pa celo, da se stanovanja v historičnih delih mest prodajajo tako imenovanim vikendašem, kar pomeni, da je poleti predvsem na obalnih predelih velika obremenitev, pozimi pa so to mesta duhov. Eno takšnih primerov je mesto Piran - na vseprisotnost turistične gentrifikacije so nas opozorili dijaki gimnazije z italijanskim učnim jezikom Antonia Seme v Portorožu, zato se je Frekvenca X tokrat odpravila na terensko debato na Obalo.
V sodelovanju z oddajo Možgani na dlani raziskujemo zakaj in kako kletvice nastanejo, kaj se dogaja v možganih, kakšna je moč preklinjanja, zakaj je lahko tudi koristno, pa tudi kdaj so kletvice posledica bolezenskega stanja.
Hitro se "prilepijo" na naše možgane in že kot otrokom nam dajo vedeti, da preklinjanje res ni lepo! Psovke, zmerljivke in kletvice vseh vrst imajo močno vlogo v družbi, lahko izražajo različna emotivna stanja in seveda lahko globoko ranijo in prizadanejo. Nam lahko kletvice tudi pomagajo? Kakšen je njihov analgetski učinek, zakaj nosijo v sebi takšno moč in kaj se z možgani dogaja takrat, ko preklinjamo, ne da bi želeli? V posluh ponujamo prav posebno epizodo oddaje Možgani na dlani, ki sta jo ob Tednu možganov pripravila Luka Hvalc (Val202) in Mojca Delač (Prvi). Frekvenca X in Možgani na dlani družno o besedah, ki niso samo odraz dandanašnje družbe. Je bilo v Trubarjevih časih kaj drugače? Preverimo!
Globalno segrevanje povzroči, da človeka pred mikroorganizmi ne ščiti več telesna temperatura. To izkoristijo glive iz rodu cordyceps. Človeka okužijo, nad njim prevzamejo nadzor in ga spremenijo v krvoločnega zombija, ki okužbo širi z grizenjem.
Neveljaven email naslov